Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C)

V Zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09) se prvi odstavek 3. člena spremeni tako, da se glasi: »(1) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: 1. kataster je zemljiški kataster, kataster stavb ali druga evidenca o nepremičninah, ki je po zakonu, ki ureja evidentiranje nepremičnin, temeljna evidenca podatkov o zemljiških parcelah ali stavbah in posameznih delih stavb, 2. zemljiška parcela je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami, 3. pojma stavba in posamezni del stavbe imata enak pomen kot po zakonu, ki ureja evidentiranje nepremičnin, 4. identifikacijski znak zemljiške parcele je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v zemljiškem katastru, 5. identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb, 6. geodetska uprava je državni organ, ki je po zakonu, ki ureja evidentiranje nepremičnin, pristojen za vodenje in vzdrževanje katastra, 7. zemljiškoknjižno dovolilo ima enak pomen kot po Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/02 – v nadaljnjem besedilu: SPZ).«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu v zvezi z etažno lastnino, pomenijo: 1. stavba v etažni lastnini je stavba, katere deli so predmet etažne lastnine, 2. posamezni del v etažni lastnini je posamezni del stavbe v etažni lastnini, ki je predmet lastninske pravice v dobro določene osebe ali oseb (v nadaljnjem besedilu: etažni lastnik), vključene v etažno lastnino, 3. splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini, 4. posebni skupni del stavbe v etažni lastnini je zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov enega ali več, vendar ne vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini.«. Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:

(1)Informacijski sistem za podporo informatizirane zemljiške knjige (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem e-ZK) je programska oprema, ki jo upravlja Center za informatiko na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Center za informatiko) in ki vključuje naslednje module za informacijsko podporo: 1. vlaganja elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov in obvestil o pravnih dejstvih, ki so podlaga za vpis po uradni dolžnosti, 2. vodenja elektronskih vpisnikov in elektronskih spisov v zemljiškoknjižnih postopkih, 3. vodenja informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin, 4. objave oklicev v zemljiškoknjižnih postopkih in 5. izdelave izpisov iz zemljiške knjige, sodnih pisanj v zemljiškoknjižnih postopkih in poročil o stanju zemljiškoknjižnih postopkov in 6. spletne storitve v zvezi s poizvedbami v informatizirani glavni knjigi.

(2)Portal e-ZK je javno spletišče, ki je sestavni del sistema e-ZK.«.

Drugi odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Nepremičnine, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (v nadaljnjem besedilu: nepremičnine), so: 1. zemljiška parcela, 2. stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice, 3. če je oblikovana etažna lastnina: – stavba v etažni lastnini in – posamezni deli te stavbe.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Kot nepremičnina se v zemljiško knjigo vpiše tudi stavbna pravica.«.

Drugi do peti odstavek 12. člena se črtajo.

Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi:

(1)Osnovni pravni položaj nepremičnine po tem zakonu je: 1. vknjižena lastninska pravica, katere predmet je nepremičnina, 2. pri nepremičnini, ki je splošni ali posebni skupni del stavbe v etažni lastnini, to pravno dejstvo, 3. pri stavbi, zgrajeni na podlagi stavbne pravnice, to pravno dejstvo.

(2)Osnovni pravni položaj nepremičnine se v zemljiško knjigo vpiše pri nepremičnini.

(3)Širši pravni položaj nepremičnine po tem zakonu vključuje: 1. osnovni pravni položaj nepremičnine in 2. vse pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini.

(4)Pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini, so: 1. predznamovana lastninska pravica, 2. vknjižene in predznamovane izvedene pravice in 3. pravna dejstva, zaznamovana v zemljiški knjigi, razen zaznamb, ki se nanašajo na osebna stanja imetnika.

(5)Izvedene pravice po tem zakonu so stvarne pravice iz 2. do 6. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona in obligacijske pravice iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.

(6)Pravice in pravna dejstva iz četrtega odstavka tega člena se v zemljiško knjigo vpišejo pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine, če ni v naslednjih odstavkih drugače določeno.

(7)Pri izvedeni stvarni pravici se vpišejo: 1. pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo to pravico, in 2. druga pravna dejstva, za katere zakon določa, da se vpišejo pri izvedeni stvarni pravici.

(8)Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za zaznambo znižanja obrestne mere ali spremembe zapadlosti terjatve, zavarovane s hipoteko.

(9)Zaznambe, ki se nanašajo na osebna stanja imetnika, ali začetek stečajnega postopka nad imetnikom, se vpišejo pri tem imetniku.«.

Drugi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Pri vpisu pridobitve pravice se vpišejo podatki o osebi, ki je imetnik ali imetnica (v nadaljnjem besedilu: oseba kot imetnik) te pravice, če zakon ne določa drugače.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Če pravica učinkuje v korist vsakokratnega lastnika druge nepremičnine, se pri vpisu pridobitve te pravice namesto podatkov o osebi vpiše identifikacijski znak nepremičnine, vsakokratni lastnik katere je imetnik te pravice (v nadaljnjem besedilu: nepremičnina kot imetnik).«. Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Lastninska pravica posamezne osebe kot osnovni pravni položaj nepremičnine se vpiše tako, da se poleg vrste pravice vpiše tudi idealni delež tega osnovnega pravnega položaja nepremičnine.

(2)Solastnina se vpiše tako, da se vpiše toliko osnovnih pravnih položajev iz prejšnjega odstavka, kot je število solastniških deležev.

(3)Skupna lastnina se vpiše tako, da se pri istem osnovnem pravnem položaju iz prvega odstavka tega člena kot imetniki vpišejo vsi skupni lastniki.

(4)Če je lastnik nepremičnine pridobil posamezne solastniške deleže na tej nepremičnini z različnimi vpisi, se ti deleži združijo v nov osnovni pravni položaj iz prvega odstavka tega člena, pri katerem se vpiše idealni delež, ki je enak vsoti združenih idealnih deležev.

(5)Združitev solastniških deležev ni dovoljena, če so pri posameznih solastniških deležih vpisane različne pravice ali pravna dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona.

(6)Če zemljiškoknjižno sodišče v breme dela idealnega deleža posameznega lastnika dovoli prenos ali vpis ustanovitve izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, se ob izvedbi tega vpisa osnovni pravni položaj razdeli na: 1. osnovni pravni položaj: – pri katerem se vpiše idealni delež, ki je enak deležu, v breme katerega je bil dovoljen prenos ali vpis ustanovitve izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, in – pri njem izvede vpis lastninske pravice novega imetnika ali ustanovitev izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, 2. osnovni pravni položaj, pri katerem se vpiše preostali idealni delež, ki je enak celotnemu deležu, zmanjšanem za idealni delež iz prejšnje točke.«.

Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:

Oblikovanje etažne lastnine se vpiše tako, da se: 1. vpiše stavba v etažni lastnini in vsi njeni posamezni deli, 2. pri vsakem posameznem delu v etažni lastnini vpiše: – lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika in – delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini, 3. pri vsaki nepremičnini, ki je splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše to pravno dejstvo, 4. pri vsaki nepremičnini, ki je posebni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše: – to pravno dejstvo in – lastninska pravica v korist tistih posameznih delov v etažni lastnini, v etažno lastnino vsakokratnega etažnega lastnika na katerem je vključena.«.

Drugi odstavek 16. člena se črta.

17. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Skupna hipoteka se vpiše tako, da se: 1. hipoteka vpiše pri vseh osnovnih pravnih položajih vsake nepremičnine, ki so predmet skupne hipoteke in 2. ena od nepremičnin iz prejšnje točke določi kot glavna nepremičnina.

(2)Če se skupna hipoteka izbriše pri vseh osnovnih pravnih položajih nepremičnine, ki je bila določena kot glavna nepremičnina, se hkrati z vpisom tega izbrisa določi nova glavna nepremičnina.

(3)Prejšnja odstavka se smiselno uporabljata tudi za vpis drugih izvedenih pravic ali pravnih dejstev iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, ki obstajajo pri osnovnih pravnih položajih dveh ali več nepremičnin.«.

Drugi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Pri vpisu pridobitve zemljiškega dolga se ne vpišejo podatki o imetniku. Vknjiženi zemljiški dolg učinkuje v korist vsakokratnega imetnika zemljiškega pisma.«.

Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:

(1)Stavbna pravica se vpiše tako, da se: 1. vpiše stavbna pravica kot nova nepremičnina in pri njej podatki o osebi, ki je imetnik stavbne pravic, in 2. pri osnovnem pravnem položaju zemljiške parcele, na kateri se ustanovi stavbna pravica, vpiše stavbna pravica kot izvedena pravica in pri njej identifikacijski znak stavbne pravice kot nepremičnine iz prejšnje točke.

(2)Če imetnik stavbne pravice zgradi stavbo na podlagi stavbne pravice, se na predlog imetnika vpiše stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice, in pri njenem osnovnem pravnem položaju navede identifikacijski znak stavbne pravice kot nepremičnine, na podlagi katere je bila zgrajena.

(3)Vpis iz prejšnjega odstavka učinkuje kot vknjižba lastninske pravice na stavbi v korist vsakokratnega imetnika stavbne pravice.«.

V prvem odstavku 36. člena se doda drugi stavek, ki se glasi: »Listina o pravnem poslu iz prejšnjega stavka je lahko zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena v izvirniku ali v prepisu.«.

Za 38. členom se doda nov 38.a člen, ki se glasi:

(1)Ob sestavi notarskega zapisa ali overitvi podpisa na listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, mora notar stranke poučiti, da bo nemudoma vložil zemljiškoknjižni predlog na podlagi tega zemljiškoknjižnega dovolila, razen če stranke temu izrecno nasprotujejo ali če je v listini o pravnem poslu iz prvega ali drugega odstavka 36. člena tega zakona drugače določeno.

(2)Pouk iz prejšnjega odstavka ter morebitno izjavo strank o nasprotovanju vložitvi zemljiškoknjižnega predloga mora notar zapisati v notarski zapis ali na listino, na kateri overja podpis.«.

V prvem odstavku 40. člena se 8. točka spremeni tako, da se glasi: »8. naslednjih listin, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo ali prenehajo na njeni podlagi: – druge pravnomočne sodne odločbe, – druge listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ali – druge pravnomočne ali dokončne odločbe drugega državnega organa.«. Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Za zemljiškoknjižno dovolilo iz 1. točke prvega odstavka tega člena se šteje tudi listina, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da: 1. priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe (posadna listina) ali 2. zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov listin dovoljuje vpis lastninske ali druge pravice v korist druge osebe.

(4)Za overitev podpisa na listini iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo pravila tega zakona o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila razen prvega in drugega odstavka 36. člena tega zakona.«.

Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:

(1)Če se etažna lastnina oblikuje z razdelitvijo lastninske pravice, se vpis etažne lastnine dovoli na podlagi enostranskega pravnega posla lastnika o oblikovanju etažne lastnine, na katerem je podpis lastnika overjen.

(2)Če se etažna lastnina oblikuje z delitvijo solastnine, se vpis etažne lastnine dovoli na podlagi sporazuma solastnikov o oblikovanju etažne lastnine ali na podlagi pravnomočne sodne odločbe o oblikovanju etažne lastnine.

(3)Vpis spremembe osnovnega pravnega položaja splošnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini v posamezni del v etažni lastnini ali v posebni skupni del stavbe v etažni lastnini je dovoljen na podlagi sporazuma vseh etažnih lastnikov o taki spremembi.

(4)Vpis spremembe osnovnega pravnega položaja posebnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini v posamezni del v etažni lastnini ali v splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je dovoljen na podlagi sporazuma tistih etažnih lastnikov tistih posameznih delov v etažni lastnini, ki so vpisani pri tem posebnem skupnem delu po drugi alineji 4. točke 15.a člena tega zakona.«.

Prvi odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če pravica preneha z imetnikovo smrtjo, se vknjižba prenehanja te pravice dovoli na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti imetnika v matični register ali pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika za mrtvega.«. V četrtem odstavku se pred piko doda besedilo »ali darovalec na podlagi darilne pogodbe za primer smrti«.

V naslovu 45. člena se besedilo »združitve oziroma delitve« nadomesti z besedilom »združitve, delitve ali prenehanja«. Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita: »(6) Vknjižba pridobitve pravic, ki so prešle na družbenike ali delničarje na podlagi prenehanja družbe po postopku prostovoljne likvidacije ali prenehanja družbe po skrajšanem postopku, se dovoli na podlagi sklepa skupščine družbe o razdelitvi premoženja.

(7)Predlogu za vknjižbo pridobitve pravic iz prejšnjega odstavka je treba priložiti zapisnik skupščine, ki vključuje sklep o razdelitvi premoženja, in sklep o vpisu prenehanja družbe v sodni register.«.

V prvem odstavku 46. člena se besedilo »8. točke« nadomesti z besedilom »tretje alineje 8. točke«.

V drugem odstavku 47. člena se za 3. točko doda nova 4. točka, ki se glasi: »4. predznambe pridobitve hipoteke na podlagi sklepa o predhodni odredbi iz prvega odstavka 51. člena tega zakona, če je bila predhodna odredba izdana za zavarovanje terjatve na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.«.

53. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če je bila predznamba pravice dovoljena na podlagi odločbe iz 1. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona ali na podlagi odločbe iz drugega odstavka 49. člena tega zakona, je treba predlagati vknjižbo te pravice v vrstnem redu predznamovane pravice v dveh mesecih.

(2)Če je bila predznamba dovoljena na podlagi listine iz 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona, mora oseba, v korist katere je bila dovoljena predznamba, v enem mesecu od vpisa predznamovane pravice v zemljiško knjigo: 1. bodisi predlagati vknjižbo te pravice v vrstnem redu predznamovane pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, 2. bodisi vložiti tožbo, s katero zahteva izdajo sodbe iz 4. ali 5. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona.

(3)Pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo se vpiše tudi zadnji dan roka iz prejšnjega odstavka.

(4)Če oseba, v korist katere je bila predznamba pravice dovoljena, zaradi opravičitve predznambe vloži tožbo iz 2. točke drugega odstavka tega člena, mora predlagati vknjižbo pravice v vrstnem redu predznambe te pravice v dveh mesecih.

(5)Dvomesečni rok iz prvega ali četrtega odstavka tega člena teče: 1. če proti odločbi prve stopnje pritožba ni bila vložena: od izteka roka za vložitev pritožbe, 2. če je bila proti odločbi prve stopnje vložena pritožba: od dneva, ko je bila osebi, v korist katere je bila predznamba dovoljena ali njenemu pravnemu nasledniku vročena odločba sodišča ali drugega organa o pritožbi.

(6)Vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice je dovoljena tudi, če je bil zamujen rok iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, razen če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, predznamba že izbrisana.

(7)Za tek rokov iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo pravila o zadržanju teka rokov za procesna dejanja.«.

V 69. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Notar, ki kot pooblaščenec osebe iz prvega ali tretjega odstavka tega člena vlaga elektronski predlog za vpis zaznambe vrstnega reda, mora: 1. elektronskemu predlogu priložiti elektronsko kopijo izvirnika pisnega predloga iz prvega ali tretjega odstavka tega člena, in 2. izvirnik pisnega predloga iz prvega ali tretjega odstavka tega člena hraniti po pravilih o hrambi listin, ki so podlaga za zemljiškoknjižni vpis.«.

70. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z vpisom zaznambe vrstnega reda v zemljiško knjigo pridobi predlagatelj te zaznambe pravico razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom.

(2)Predlagatelj zaznambe vrstnega reda lahko razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom tako, da da notarju, ki v njegovem imenu vloži elektronski predlog za zaznambo vrstnega reda (v nadaljnjem besedilu: skrbniški notar), ob vložitvi tega predloga ali pozneje izjavo, s katero: 1. mu bodisi naloži, da v njegovem imenu zahteva izbris te zaznambe pred iztekom roka njene veljavnosti, 2. bodisi ga obvesti, da pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom prenaša na novega upravičenca.

(3)O prejemu izjave iz prejšnjega odstavka mora skrbniški notar sestaviti notarski zapisnik.

(4)Za učinke izjave iz 2. točke drugega odstavka tega člena in njen preklic se smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi.

(5)Predmet notarske hrambe iz prejšnjega odstavka je pravica razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom.

(6)Novi upravičenec lahko razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom tako, da da skrbniškemu notarju: 1. bodisi izjavo iz 1. ali 2. točke drugega odstavka tega člena, 2. bodisi mu naloži, da v njegovem imenu vloži predlog za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu.

(7)O prejemu izjave iz prejšnjega odstavka mora skrbniški notar sestaviti notarski zapisnik.

(8)Na podlagi izjave iz 2. točke šestega odstavka tega člena nastane obveznost skrbniškega notarja vložiti predlog za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu, ko mu novi upravičenec predloži listine, ki so podlaga za vknjižbo ali predznambo.

(9)Skrbniški notar mora predlogu za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu, poleg listin, ki so podlaga za vknjižbo ali predznambo, priložiti tudi svojo izjavo, s katero potrdi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, v katerem se s predlogom predlaga vknjižba ali predznamba.«.

71. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo.

(2)Pri vpisu zaznambe vrstnega reda se v zemljiško knjigo vpiše tudi dan, ko ta zaznamba neha veljati.«.

V prvem odstavku 72. člena se besedilo »priložen sklep o dovolitvi te zaznambe« nadomesti z besedilom »priložena izjava skrbniškega notarja iz devetega odstavka 70. člena tega zakona«.

Drugi odstavek 74. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti poleg listin, ki so podlaga za vknjižbo ali predznambo, priložena tudi izjava skrbniškega notarja iz devetega odstavka 70. člena tega zakona.«.

V tretjem odstavku 76. člena se besedilo »od izdaje sklepa o dovolitvi te zaznambe« nadomesti z besedilom »od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo«.

V drugem odstavku 86. člena se besedilo »in podatki o upniku, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi (oseba, v korist katere je zaznamba izvršbe dovoljena)« črta. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Zaznamba izvršbe se vpiše pri hipoteki iz tretjega odstavka 52. člena, tretjega odstavka 87. člena ali prvega odstavka 88. člena tega zakona.«.

V 88. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Hipoteka iz prejšnjega odstavka se vpiše v korist upnika, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi.

(3)Če terjatev, zavarovana s hipoteko iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona ali iz prvega odstavka tega člena preide na novega upnika, zemljiškoknjižno sodišče vpiše spremembo imetnika hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi.«.

V 90. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Izbris zaznambe izvršbe in hipoteke iz prejšnjega odstavka se dovoli tudi na predlog, ki mu je priloženo notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo upnika, v čigar korist je vknjižena ta hipoteka.«.

V 91. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Pri maksimalni hipoteki je zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa dovoljena na podlagi notarskega zapisa, s katerim je znotraj najvišjega zneska, vpisanega pri tej maksimalni hipoteki, v zvezi s pravnim poslom, na podlagi katerega nastane posamezna terjatev z določenim rokom zapadlosti, dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa glede te terjatve.«. Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(6) V zaznambi neposredne izvršljivosti se navedejo: 1. v primeru iz prejšnjega odstavka: podatki o terjatvi, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost, 2. v drugih primerih: podatek, da se zaznamba nanaša na celotno terjatev, zavarovano s hipoteko.«.

V prvem odstavku 99. člena se doda nova 4. točka, ki se glasi: »4. predznambe pridobitve hipoteke na podlagi sklepa o predhodni odredbi iz prvega odstavka 51. člena tega zakona, če je bila predhodna odredba izdana za zavarovanje terjatve na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.«.

V 100. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve lahko zemljiškoknjižno sodišče dovoli tudi po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki je izdalo začasno odredbo in ki mu je priložen sklep, ki je podlaga za izbris.«.

Za 100. členom se doda nov 100.a člen, ki se glasi:

Za zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, izrečene kot inšpekcijski ukrep po zakonu, ki ureja graditev objektov, se smiselno uporabljajo 98. člen, 99. člen ter prvi, tretji in četrti odstavek 100. člena tega zakona.«.

Naslov razdelka 4.4.11 se spremeni tako, da se glasi: »Zaznamba pravnega dejstva o javnopravnih omejitvah«. 111. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zaznamba pravnega dejstva o javnopravnih omejitvah je: 1. zaznamba javnega dobra, 2. zaznamba nepremičnega spomenika, 3. zaznamba zavarovanega območja, 4. zaznamba zaščitene kmetije in 5. zaznamba drugega pravnega dejstva, zaradi katerega se uporabljajo posebna pravila o javnopravnih omejitvah pri prometu z nepremičnino.

(2)Če zakon določa, da se pravno dejstvo o javnopravnih omejitvah zaznamuje v zemljiški knjigi, zemljiškoknjižno sodišče o tej zaznambi odloči po uradni dolžnosti na podlagi obvestila državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki je v skladu z zakonom: 1. bodisi izdal odločbo o določitvi statusa javnega dobra, nepremičnega spomenika, zavarovanega območja, zaščitene kmetije ali drugega pravnega dejstva, na podlagi katerega je nastala ta javnopravna omejitev pri prometu z nepremičnino, 2. bodisi sprejel podzakonski predpis ali drug splošni pravni akt, z uveljavitvijo katerega je nastala ta javnopravna omejitev pri prometu z nepremičnino.

(3)V obvestilu iz prejšnjega odstavka, mora biti določena vsebina zaznambe tako, da vsebuje: 1. vrsto zaznambe iz prvega odstavka tega člena, 2. če se nanaša na zaznambo javnega dobra, tudi podatek o vrsti javnega dobra (na primer grajeno oziroma naravno vodno dobro, javna cesta in podobno), 3. če se nanaša na zaznambo zavarovanega območja, tudi naziv tega območja, 4. če je javnopravna omejitev začela učinkovati z uveljavitvijo splošnega pravnega akta, tudi podatke o naslovu in objavi tega splošnega pravnega akta, 5. če ima lastnost nepremičnega spomenika ali zavarovanega območja samo del nepremičnine, tudi opis položaja ali prostorskih mej nepremičnega spomenika ali zavarovanega območja.

(4)Če je javnopravna omejitev, pravno dejstvo o kateri je predmet obvestila iz drugega odstavka tega člena, nastala na podlagi odločbe, mora biti obvestilu priložena tudi ta odločba.

(5)Če javnopravna omejitev, pravno dejstvo o kateri je zaznamovano v zemljiški knjigi, preneha, se za izbris zaznambe tega pravnega dejstva smiselno uporabljata drugi in četrti odstavek tega člena.«.

Prvi in drugi odstavek 112. člena se spremenita tako, da se glasita: »(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi razlastitvenega postopka, na podlagi obvestila upravnega organa, ki je odločil o začetku razlastitvenega postopka (v nadaljnjem besedilu: razlastitveni organ). Obvestilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati podatke iz drugega odstavka tega člena. Če razlastitveni organ o začetku razlastitvenega postopka po predpisu, ki se uporablja za ta postopek, odloči z odločbo ali sklepom, mora biti obvestilu iz prejšnjega stavka priložena tudi ta odločba ali sklep o začetku razlastitvenega postopka.

(2)V zaznambi razlastitvenega postopka se navede: 1. razlastitveni organ, 2. opravilna številka in datum začetka razlastitvenega postopka in 3. podatki o razlastitvenem upravičencu.«.

114. člen se spremeni tako, da se glasi:

Poočitev je pomožni vpis, s katerim se: 1. vpiše sprememba identifikacijskega znaka nepremičnine zaradi uskladitve s spremembo tega podatka v katastru (v nadaljnjem besedilu: poočitev spremembe identifikacijskega znaka nepremičnine), 2. izvedejo vpisi, povezani z združitvijo ali delitvijo nepremičnin v katastru, ki ne povzročijo spremembe širšega pravnega položaja nepremičnine (poočitev združitve ali delitve nepremičnin), ali 3. vpiše sprememba podatka glede imetnika pravice na nepremičnini, zaradi uskladitve s spremembo podatkov o imetniku, ki je oseba, v centralnem registru prebivalstva ali poslovnem registru (poočitev spremembe podatkov o osebi).«.

115. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če se v katastru spremeni identifikacijski znak nepremičnine, se ta sprememba poočiti v zemljiški knjigi na podlagi obvestila geodetske uprave.

(2)Poočitev delitve nepremičnin je dovoljena, če je predmet delitve zemljiška parcela ali posamezen del stavbe v etažni lastnini.

(3)Poočitev združitve nepremičnin je dovoljena: 1. če so predmet združitve zemljiške parcele ali posamezni deli stavbe v etažni lastnini in 2. če je širši pravni položaj vseh nepremičnin, ki se zaradi združitve izbrišejo, enak, razen glede morebitnih stvarnih služnosti, vpisanih samo pri osnovnem pravnem položaju posamezne nepremičnine.

(4)Poočitev združitve ali delitve nepremičnin se opravi na podlagi obvestila geodetske uprave o izvedbi te spremembe v katastru.

(5)Če je poočitev združitve ali delitve nepremičnin dovoljena, se v zemljiški knjigi: 1. izbrišejo nepremičnine, ki prenehajo zaradi združitve ali delitve, 2. vpišejo nove nepremičnine, ki nastanejo zaradi združitve ali delitve, 3. pri novih nepremičninah iz prejšnje točke vpiše enak osnovni položaj, kot je bil vpisan pri izbrisanih nepremičninah, in vse izvedene pravice in pravna dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, ki so bile vpisane pri osnovnem pravnem položaju izbrisanih nepremičnin.

(6)Zemljiškoknjižno sodišče mora obvestiti geodetsko upravo o izvedeni poočitvi združitve ali delitve nepremičnin ali o tem, da taka poočitev po drugem ali tretjem odstavku tega člena ni dovoljena.

(7)Geodetska uprava in zemljiškoknjižno sodišče si elektronsko izmenjujeta podatke, ki jih vključujejo obvestila po tem členu.«.

118. člen se črta.

Za 125. členom se dodajo novi 125.a do 125.e člen, ki se glasijo:

(1)Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko.

(2)Zemljiškoknjižni predlog mora v imenu predlagatelja vložiti notar kot pooblaščenec predlagatelja.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko zemljiškoknjižni predlog, razen predloga za vpis zaznambe vrstnega reda in predloga za predznambo ali vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu, vloži tudi: 1. vsaka fizična ali pravna oseba v svojem imenu, če ima digitalno potrdilo s svojim varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal, in je vključena v informacijski sistem za varno elektronsko vročanje v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih, 2. naslednja oseba kot pooblaščenec oziroma zakoniti zastopnik predlagatelja: – odvetnik, – samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje storitev posredovanja v prometu z nepremičninami po zakonu, ki ureja nepremičninsko posredovanje (v nadaljnjem besedilu nepremičninska družba), če je posredovala pri sklenitvi prodajne pogodbe ali drugega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je podlaga za zahtevani vpis, in – Državno pravobranilstvo Republike Slovenije ali občinsko pravobranilstvo (v nadaljnjem besedilu: pravobranilstvo).

(4)Predlagatelj, ki je sam vložil elektronski zemljiškoknjižni predlog, in notar, odvetnik, nepremičninska družba ali pravobranilstvo, ki zastopa udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku, mora vse vloge udeleženca vložiti elektronsko.

(5)Notarju ali odvetniku za zastopanje udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku ni treba predložiti pooblastila.

(6)Če je zemljiškoknjižni predlog vložen v nasprotju s prvim do tretjim odstavkom tega člena ali če je vloga iz četrtega odstavka vložena pisno, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in jo zemljiškoknjižno sodišče zavrže.

(7)Če je za zemljiškoknjižni predlog ali za drugo vlogo iz četrtega odstavka tega člena treba plačati sodno takso, se ob elektronski vložitvi te vloge izda nalog, s katerim se vlagatelju naloži, da plača sodno takso v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu (v nadaljnjem besedilu: nalog za plačilo sodne takse). Velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen, ko vlagatelj sam ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo. Če vlagatelj v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse ne plača sodne takse v skladu s tem nalogom, velja, da je vloga umaknjena.

(8)Prvi in šesti odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za obvestilo sodišča, drugega državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti o pravnem dejstvu, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, razen za obvestilo geodetske uprave iz sedmega odstavka 115. člena tega zakona.

(9)Če predlagatelj notarju ne izroči listin, ki so podlaga za zahtevani vpis, v skladu s prvim odstavkom 142. člena tega zakona, ga mora notar opozoriti, da bo zemljiškoknjižno sodišče tak zemljiškoknjižni predlog zavrglo. Če predlagatelj kljub notarjevemu opozorilu vztraja pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga, mora notar sestaviti notarski zapisnik, v katerem opiše vsebino opozorila in izjavo predlagatelja, da kljub opozorilu vztraja pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga.

(10)Če predlagatelj s podpisom zapisnika iz prejšnjega odstavka potrdi, da vztraja pri vložitvi nepopolnega zemljiškoknjižnega predloga, mora notar vložiti tak zemljiškoknjižni predlog in mu namesto listin, ki so podlaga za zahtevani vpis, priložiti zapisnik iz prejšnjega odstavka.

(11)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko predlagatelj vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist v vrstnem redu vložitve tega predloga tudi na zapisnik pri sodišču tako, da se med uradnimi urami osebno zglasi pri zemljiškoknjižnem sodišču na območju katerega so nepremičnine, ki so predmet predloga: 1. če zemljiškoknjižnemu sodišču izroči vse listine, ki so podlaga za zahtevani vpis, iz prvega odstavka 142. člena tega zakona, in 2. če hkrati plača sodno takso za predlog.

(12)Če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, uradna oseba zemljiškoknjižnega sodišča sprejme zemljiškoknjižni predlog na zapisnik tako, da: 1. za predlagatelja sestavi elektronski zemljiškoknjižni predlog in 2. v elektronsko obliko pretvori listine iz 1. točke prejšnjega odstavka.

(13)Če so podlaga za vpis, ki se zahteva s predlogom iz enajstega odstavka tega člena, listine iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, te listine obdrži v hrambi zemljiškoknjižno sodišče, ki je za predlagatelja sestavilo elektronski zemljiškoknjižni predlog.

(14)Za hrambo listin iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja šesti odstavek 142. člena tega zakona.

(1)Predlagatelju, ki je sam vložil elektronski zemljiškoknjižni predlog, notarju, odvetniku, nepremičninski družbi in pravobranilstvu se vsa pisanja v zemljiškoknjižnem postopku vročajo elektronsko v njegov varni elektronski predal.

(2)Če osebi iz prejšnjega odstavka tega člena ni mogoče opraviti elektronske vročitve, ker ni vključena v informacijski sistem za varno elektronsko vročanje v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih, ali ker njegov varni elektronski predal, ki ga je prijavil v tem sistemu ne obstaja, velja, da je vročitev opravljena, ko poteče 15 dni od odprave pisanja v sistem elektronskega vročanja.

(3)Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za vročitve sodišču, drugemu državnemu organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen za vročitve obvestil zemljiškoknjižnega sodišča iz sedmega odstavka 115. člena tega zakona.

(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo za vlaganje vlog, razen zemljiškoknjižnih predlogov, v zemljiškoknjižnem postopku, ki jih vloži udeleženec, ki 1. je bodisi predlagatelj, ki je predlog vložil v skladu z enajstim odstavkom 125.a člena tega zakona, 2. bodisi ni predlagatelj, sodišče ali drug organ iz osmega odstavka 125.a člena tega zakona in ga v postopku tudi ne zastopa notar, odvetnik, nepremičninska družba ali pravobranilstvo.

(2)Udeleženec iz prejšnjega odstavka vloži ugovor, pritožbo ali drugo vlogo, razen zemljiškoknjižnega predloga, pisno tako, da jo pošlje na naslov centralnega vložišča za zemljiškoknjižne zadeve pri Okrajnem sodišču v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: centralno vložišče), ne glede na to, katero sodišče vodi zemljiškoknjižni postopek, v katerem se vlaga ta vloga.

(3)Naslov iz prejšnjega odstavka mora biti objavljen na javnem spletnem portalu za objavo oklicev iz 204. člena tega zakona in naveden v pravnem pouku sklepa, ki se izda v zemljiškoknjižnem postopku.

(4)Na prvi strani vloge iz prvega odstavka tega člena mora biti navedena opravilna številka zadeve in vidno označeno, da gre za vlogo v zemljiškoknjižnem postopku.

(5)Če je treba za pisno vlogo iz prvega odstavka tega člena plačati sodno takso, se smiselno uporabljata prvi in tretji stavek sedmega odstavka 125.a člena tega zakona.

(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo za vročanje pisanj, udeležencu postopka, ki: 1. je bodisi predlagatelj, ki je predlog vložil v skladu z enajstim odstavkom 125.a člena tega zakona, 2. bodisi ni predlagatelj, sodišče ali drug organ iz osmega odstavka 125.a člena tega zakona in ga v postopku tudi ne zastopa notar, odvetnik, nepremičninska družba ali pravobranilstvo.

(2)Pisanje se vroči udeležencu postopka na njegovem naslovu, navedenem v vlogi, ki jo je vložil v postopku.

(3)Če naslova za vročitev ni mogoče določiti po prejšnjem odstavku, se pisanje vroči na naslovu stalnega prebivališča ali poslovnem naslovu, kot je ta vpisan v zemljiški knjigi.

(4)Če vročitve na način iz drugega ali tretjega odstavka tega člena ni mogoče opraviti, se vročitev opravi po splošnih pravilih o osebnem vročanju.

(1)Spis v zemljiškoknjižnih zadevah se vodi kot elektronski spis.

(2)Sklep ali drugo sodno pisanje v zemljiškoknjižnem postopku se izda v elektronskem izvirniku, ki ga podpiše pristojni zemljiškoknjižni sodniški pomočnik ali sodnik z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

(3)Center za informatiko mora zagotoviti, da se potrdila o vročitvi pisnih pošiljk v zemljiškoknjižnih postopkih pretvorijo v elektronsko obliko in vložijo v elektronski spis.

(4)Pisne vloge udeležencev postopka iz 125.c člena tega zakona mora v elektronsko obliko pretvoriti centralno vložišče.

(1)Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša pravila o: 1. dodeljevanju zadev po prvem in drugem odstavku 126. člena tega zakona, 2. elektronskem vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov in drugih vlog udeležencev v zemljiškoknjižnih postopkih, 3. načinu pretvarjanja pisnih listin, ki se predložijo v zemljiškoknjižnih postopkih, v elektronsko obliko, 4. elektronskem vročanju v zemljiškoknjižnih postopkih, 5. objavah oklicev v zemljiškoknjižnih postopkih, 6. vodenju informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin in 7. zagotavljanju javnosti informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin.

(2)Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za evidentiranje nepremičnin, predpiše podrobnejša pravila o vsebini, strukturi in načinu: 1. elektronske izmenjave podatkov, ki jih vključujejo obvestila iz 115. člena tega zakona in 2. elektronskega posredovanja podatkov o izvedenih vpisih iz drugega odstavka 177. člena tega zakona.«.

126. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Sistem e-ZK dodeljuje zadeve iz prvega odstavka 127. člena tega zakona v odločanje zemljiškoknjižnim sodniškim pomočnikom pri vseh zemljiškoknjižnih sodiščih po vrstnem redu prejema zadev ne glede na to, na območju katerega zemljiškoknjižnega sodišča leži nepremičnina, na katero se vpis nanaša, in ob upoštevanju števila nerešenih zadev posameznega zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika.

(2)Za odločanje o ugovorih iz 2. točke drugega odstavka 127. člena tega zakona proti sklepu zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika pri posameznem zemljiškoknjižnem sodišču je pristojen sodnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: zemljiškoknjižni sodnik) istega zemljiškoknjižnega sodišča.

(3)Za odločanje v posebnih zemljiškoknjižnih postopkih nastavitve ali dopolnitve zemljiške knjige je pristojno zemljiškoknjižno sodišče na območju katerega zemljiškoknjižnega sodišča ležijo nepremičnine, ki so predmet nastavitve ali dopolnitve zemljiške knjige.

(4)Za odločanje o vseh pritožbah v zemljiškoknjižnih postopkih je krajevno pristojno Višje sodišče v Kopru (v nadaljnjem besedilu: sodišče druge stopnje).«.

127. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)V zemljiškoknjižnih postopkih na prvi stopnji odloča zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, razen če ta zakon določa, da o posameznih zadevah v postopku odloča zemljiškoknjižni sodnik ali komisija.

(2)Zemljiškoknjižni sodnik odloča: 1. o vseh dejanjih v postopku dopolnitve zemljiške knjige, 2. o teh ugovorih: – o ugovoru proti sklepu o vpisu iz 157. člena tega zakona, – o ugovoru proti izbrisu stare hipoteke iz 210. člena tega zakona, – o ugovoru v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine iz 238. člena tega zakona in – o ugovorih proti drugim sklepom, ki jih izda zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, 3. o vseh dejanjih v postopku ponovnega odločanja o vpisu, če je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev zemljiškoknjižnega sodnika o ugovoru in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje o vpisu.

(3)O začetku postopka nastavitve zemljiške knjige odloča zemljiškoknjižni sodnik.

(4)O drugih dejanjih v postopku dopolnitve zemljiške knjige odloča komisija, ki jo sestavljajo zemljiškoknjižni sodnik kot predsednik komisije in dva zemljiškoknjižna sodniška pomočnika kot člana komisije.

(5)Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje zemljiškoknjižni sodnik s sklepom o začetku postopka.«.

V prvem odstavku 128. člena se besedilo »Zemljiškoknjižni predlog lahko vloži« nadomesti z besedilom »Upravičeni predlagatelj je«. Tretji odstavek se črta.

V prvem odstavku 131. člena se besedilo »po 188. členu« nadomesti z besedilom »po 15.a členu«.

V 132. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Oseba iz 2. do 4. točke prejšnjega odstavka pridobi položaj udeleženca postopka, če priglasi svojo udeležbo v postopku.

(3)Če oseba iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena svoje udeležbe v postopku ni priglasila prej, pridobi položaj udeleženca postopka z izdajo sklepa, s katerim zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, zemljiškoknjižni sodnik ali pritožbeno sodišče dovoli vpis.«.

Drugi odstavek 133. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Za zemljiškoknjižni predlog in listine iz prejšnjega odstavka se šteje, da jih je zemljiškoknjižno sodišče prejelo v trenutku, ko jih sprejme strežnik informacijskega sistema e-ZK, na katerem teče modul za vodenje elektronskega vpisnika.«.

V 134. členu se besedilo »še ni odločilo« nadomesti z besedilom »še ni pravnomočno odločilo«. Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Če se s predlogom zahteva vpis v zvezi s skupno hipoteko, ki učinkuje samo proti hipotekarnemu upniku ali imetniku izvedene pravice ali pravnega dejstva, vpisanega pri tej hipoteki, se plomba vpiše samo pri glavni nepremičnini.

(3)Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za predlog, s katerim se zahteva vpis v zvezi z drugo izvedeno pravico ali pravnim dejstvom iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona.«.

135. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zemljiškoknjižno sodišče vpiše plombo po uradni dolžnosti na podlagi prejema zemljiškoknjižnega predloga ali listine, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

(2)Informacijski sistem e-ZK mora zagotavljati: 1. da se plombe vpisujejo po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in 2. da je plomba vidna na rednem izpisu iz zemljiške knjige najpozneje do začetka uradnih ur delovanja informacijskega sistema e-ZK naslednjega delovnega dne po dnevu začetka zemljiškoknjižnega postopka.

(3)Plomba se vpiše tako, da se navedejo naslednji podatki: 1. oznaka, da gre za plombo. 2. opravilna številka, pod katero se vodi zemljiškoknjižni postopek, 3. trenutek (dan, ura in minuta) začetka zemljiškoknjižnega postopka, 4. trenutek (dan, ura in minuta) začetka učinkovanja vpisa, 5. vrsta vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva ali o katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, 6. podatki o stanju postopka in 7. podatki o tem, ali je bil vpis dovoljen ali pa je bilo o vpisu odločeno negativno.

(4)Plomba se ne vpiše: 1. če je zemljiškoknjižni predlog vložen v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 125.a člena tega zakona, 2. če je obvestilo sodišča ali drugega državnega organa, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, vloženo v nasprotju s prvim odstavkom 125.a člena tega zakona, 3. če je obvestilo geodetske uprave, ki je podlaga za poočitev iz 1. ali 2. točke 114. člena tega zakona poslano v nasprotju s sedmim odstavkom 115. člena tega zakona, 4. v zvezi s poočitvami spremembe podatkov o osebi iz 3. točke 114. člena tega zakona.«.

136. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše plombo, ki je bila vpisana v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom, v katerem je odločalo o glavnem vpisu: 1. če je bilo v tem postopku pravnomočno odločeno, da se vpis dovoli: hkrati z izvedbo vpisov v informatizirani glavni knjigi po 177. členu tega zakona, 2. če je v tem postopku pravnomočno odločeno, da se postopek ustavi zaradi umika predloga, da se predlog zavrže ali da vpis ni dovoljen: ko postane ta odločitev pravnomočna.

(2)Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše plombo, ki je bila vpisana v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom, v katerem je odločalo o poočitvi iz 1. ali 2. točke 114. člena tega zakona: 1. če je poočitev dovoljena: hkrati z izvedbo vpisov v informatizirani glavni knjigi po 177. členu tega zakona, 2. če poočitev ni dovoljena: hkrati z izdajo obvestila iz šestega odstavka 115. člena tega zakona.«.

137. člen se črta.

139. člen se črta.

V prvem odstavku 140. člena se črta 6. točka.

140.a in 140.b člen se črtata.

141. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z enim zemljiškoknjižnim predlogom se lahko zahteva vknjižba ali predznamba lastninske pravice v korist istega imetnika ali imetnikov pri več nepremičninah: 1. če je osnovni pravni položaj vseh nepremičnin enak, 2. če se vpisi zahtevajo pri vseh osnovnih pravnih položajih vseh nepremičnin in 3. če vsi vpisi temeljijo na isti listini.

(2)Z enim zemljiškoknjižnim predlogom se lahko zahteva vpis iste izvedene pravice ali pravnega dejstva pri več nepremičninah: 1. če se vpisi zahtevajo pri vseh osnovnih pravnih položajih vseh nepremičnin in 2. če vsi vpisi temeljijo na isti listini.

(3)Če je izvedena pravica ali pravno dejstvo iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona vpisana pri osnovnih pravnih položajih več nepremičnin, je treba naslednje vpise zahtevati z istim predlogom, ki se vloži samo pri glavni nepremičnini: 1. predlog za vpis ali izbris pravic in pravnih dejstev iz sedmega odstavka 13.a člena tega zakona pri tej izvedeni pravici ali pravnem dejstvu, in 2. predlog za izbris te izvedene pravice ali pravnega dejstva pri vseh osnovnih pravnih položajih, pri katerih je vpisana.

(4)S predlogom za vpis oblikovanja etažne lastnine je treba zahtevati vse vpise iz 15.a člena tega zakona.«.

142. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Predlagatelj mora notarju, ki v njegovem imenu vlaga zemljiškoknjižni predlog, izročiti listine, ki so podlaga za zahtevani vpis in ki po svojih lastnostih ustrezajo tem pogojem: 1. zasebna listina mora biti v izvirniku, 2. notarski zapis je lahko v obliki kateregakoli odpravka, razen če zakon določa, da mora biti priložen v obliki odpravka, sestavljenega za vpis v zemljiško knjigo, 3. druge javne listine morajo biti v obliki prepisa s potrdilom pristojnega državnega organa, ki jih je izdal, da ustrezajo izvirniku (v nadaljnjem besedilu: overjeni prepis), če zakon za posamezne vrste javnih listin ne določa drugače, 4. če zakon določa, da je podlaga za vpis pravnomočna ali dokončna odločba, in se vpis zahteva na podlagi odločbe sodišča ali drugega državnega organa prve stopnje, mora biti na overjenem prepisu te odločbe tudi potrdilo o pravnomočnosti ali dokončnosti te odločbe, 5. če se zahteva vpis na podlagi listine, ki je v izvirniku, v ustreznem odpravku ali v overjenem prepisu že vložena v pisno zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča, zadošča, da je izročen prepis te listine, na katerem zemljiškoknjižno sodišče, ki vodi zbirko listin, v kateri je vložen izvirnik, ustrezni odpravek ali overjeni prepis te listine, potrdi, da je listina vložena v zbirki listin, in navede oznako, pod katero je vložena v zbirki listin, 6. če se zahteva vpis na podlagi listine, ki je že vložena v informatizirano zbirko listin, zadošča, da je navedena opravilna številka zadeve, v kateri je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi te listine dovolilo vpis.

(2)Če notar po zakonu ali po pooblastilu strank pravnega posla, ki je vsebina notarskega zapisa, vloži zemljiškoknjižni predlog takoj po sestavi notarskega zapisa: 1. notarju ni treba izdati posebnega odpravka za vpis v zemljiško knjigo in 2. ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka, notar zemljiškoknjižnemu predlogu priloži v elektronsko obliko pretvorjeni izvirnik notarskega zapisa.

(3)Listine v izvorni obliki iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena notar obdrži v hrambi.

(4)Notar ali pravobranilstvo mora ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga pretvoriti listine iz prvega odstavka tega člena v elektronsko obliko, jih podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom in priložiti predlogu.

(5)Šteje se, da je notar s tem, ko je s svojim varnim elektronskim podpisom podpisal v elektronsko obliko pretvorjeno listino iz 1. ali 2. točke prvega odstavka tega člena, potrdil, da je izvorno listino sprejel v hrambo po tretjem odstavku tega člena.

(6)Notar mora listine, ki jih je sprejel v hrambo po tretjem odstavku tega člena, hraniti do pravnomočne odločitve v zemljiškoknjižnem postopku, v zvezi s katerim so mu bile listine izročene v hrambo, in jih mora vrniti predlagatelju ali njegovemu pooblaščencu: 1. ko je zemljiškoknjižni postopek pravnomočno ustavljen, 2. ko je zemljiškoknjižni predlog pravnomočno zavržen ali 3. ko je sodišče pravnomočno odločilo o vpisu.

(7)Za hrambo listin iz tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi, če ni v tem členu določeno drugače.

(8)Če se z zemljiškoknjižnim predlogom, ki ga vloži predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba, zahteva vpis na podlagi listin iz 1. ali 2. točke prvega odstavka tega člena, se te listine ne priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, temveč mora predlagatelj, odvetnik ali nepremičninska družba v treh delovnih dneh po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga te listine izročiti notarju in notarja obvestiti o opravilni številki zadeve v zemljiškoknjižnem postopku, ki je bil začet z vložitvijo tega predloga.

(9)Notar mora v treh delovnih dneh po prejemu obvestila in listin iz prejšnjega odstavka, te listine pretvoriti v elektronsko obliko, jih podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom in priložiti elektronski vlogi, s katero jih predloži zemljiškoknjižnemu sodišču pod opravilno številko zadeve, navedene v obvestilu.

(10)Za listine iz osmega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tretji in šesti odstavek tega člena.

(11)Če se z zemljiškoknjižnim predlogom, ki ga vloži predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba, zahteva vpis na podlagi listine iz 3. do 6. točke prvega odstavka tega člena, mora predlagatelj, odvetnik ali nepremičninska družba te listine sam pretvoriti v elektronsko obliko, jih podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom in priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu.

(12)Za listine, ki morajo biti priložene obvestilu sodišča ali drugega državnega organa o odločbi, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, se smiselno uporabljajo 3. do 6. točka prvega odstavka tega člena.

(13)Sodišče ali drug državni organ mora pretvoriti listine iz prejšnjega odstavka v elektronsko obliko, jih podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom in priložiti obvestilu.«.

143. in 144. člen se črtata.

Prvi, drugi in tretji odstavek 146. člena se spremenijo tako, da se glasijo: »(1) V postopku predhodnega preskusa zemljiškoknjižnega predloga zemljiškoknjižno sodišče preskusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu: 1. ali je zemljiškoknjižni predlog vložila upravičena oseba, 2. ali predlog vsebuje določen zahtevek za vpis in druge sestavine, ki jih mora obsegati, 3. ali so predlogu priložene v elektronsko obliko pretvorjene listine v skladu s 142. členom tega zakona, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis, in druge listine, ki mu morajo biti priložene, 4. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za odločanje.

(2)Če procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu niso izpolnjene, se ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in zemljiškoknjižno sodišče zavrže zemljiškoknjižni predlog.

(3)Če se z zemljiškoknjižnim predlogom, ki ga je vložil predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba, zahteva vpis na podlagi listin iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, sodišče ne glede na prejšnji odstavek, zavrže zemljiškoknjižni predlog, če teh listin v osmih delovnih dneh po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga ne predloži notar v skladu z devetim odstavkom 142. člena tega zakona.« Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Če je bil zemljiškoknjižni predlog zavržen po drugem ali tretjem odstavku tega člena zaradi pomanjkljivosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki jih je mogoče odpraviti, lahko predlagatelj te pomanjkljivosti odpravi tako, da v roku iz drugega odstavka 157. člena tega zakona vloži ugovor proti sklepu o zavrženju predloga za vpis in 1. če je zemljiškoknjižni predlog vložil notar ali pravobranilstvo: če ugovoru priloži listine, ki bi morale biti priložene zemljiškoknjižnemu predlogu, 2. če je zemljiškoknjižni predlog, s katerim se zahteva vpis na podlagi listin iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, vložil predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba: če te listine najkasneje v osmih delovnih dneh po vložitvi ugovora predloži notar v skladu z devetim odstavkom 142. člena tega zakona, 3. če je zemljiškoknjižni predlog, s katerim se zahteva vpis na podlagi listin iz 3. do 6. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, vložil predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba: če ugovoru priloži listine, ki bi morale biti priložene zemljiškoknjižnemu predlogu.«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

Napovedni stavek prvega odstavka 148. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če zemljiškoknjižno sodišče predloga ni zavrglo po četrtem odstavku 125.a člena ali po 146. členu tega zakona, vpis dovoli:«.

Prvi odstavek 149. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Zahtevek za vpis je utemeljen: 1. če se vpis predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila ali sodne odločbe, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo: – če je vsebina vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom, – če se zahteva vpis pridobitve pravice v korist določene osebe tudi: če je z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljen vpis v korist te osebe, – če se zahteva vpis pridobitve pravice iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona: če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden identifikacijski znak nepremičnine, v korist vsakokratnega lastnika katere vpis učinkuje, 2. če se vpis predlaga na podlagi druge sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa: – če se zahteva vpis pridobitve pravice v korist določene osebe: če odločba učinkuje v korist osebe, v katere korist se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva, – se zahteva vpis pridobitve pravice iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona: če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden identifikacijski znak nepremičnine, v korist vsakokratnega lastnika katere vpis učinkuje.«.

151. člen se spremeni tako, da se glasi:

Če pogoji za dovolitev vpisa niso izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče odloči, da vpis ni dovoljen.«.

Drugi in tretji odstavek 152. člena se spremenita tako, da se glasita: »(2) Izrek sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis (v nadaljnjem besedilu: sklep o dovolitvi vpisa), mora obsegati: 1. identifikacijski znak nepremičnine, na katero se vpis nanaša, 2. navedbo listin, ki so podlaga za vpis, 3. vrsto in vsebino vpisa, ki se s sklepom dovoljuje.

(3)Sklep o vpisu mora biti obrazložen, če se z njim zavrže zemljiškoknjižni predlog ali odloči, da vpis ni dovoljen.«.

153. do 156. člen se črtajo.

V naslovu in prvem odstavku 157. člena se beseda »referent« v vseh sklonih nadomesti z besedama »sodniški pomočnik«. Tretji odstavek se črta.

158. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pri odločanju o ugovoru lahko zemljiškoknjižni sodnik: 1. zavrže ugovor kot prepozen ali nedovoljen, 2. zavrne ugovor kot neutemeljen in potrdi izpodbijani sklep o vpisu, 3. če je ugovor vložen proti sklepu o dovolitvi vpisa: ugodi ugovoru in spremeni izpodbijani sklep o vpisu tako, da zavrže zemljiškoknjižni predlog ali odloči, da vpis ni dovoljen, 4. če je ugovor vložen proti sklepu, s katerim je bil zavržen zemljiškoknjižni predlog ali odločeno, da vpis ni dovoljen, spremeni izpodbijani sklep o vpisu tako, da dovoli vpis.

(2)Za sklep iz 4. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporablja drugi odstavek 152. člena tega zakona.

(3)Zemljiškoknjižni sodnik odloči po 4. točki prvega odstavka tega člena tudi, če je vložen ugovor iz četrtega odstavka 146. člena tega zakona, ki so mu v skladu s 1., 2. ali 3. točko četrtega odstavka 146. člena tega zakona priložene v elektronsko obliko pretvorjene listine, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis, in druge listine, ki mu morajo biti priložene, in na podlagi katerih bi bil vpis dovoljen, če bi bile te listine priložene že zemljiškoknjižnemu predlogu.«.

Tretji odstavek 159. člena se črta.

161. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbah upošteva samo pravočasno vložene pritožbe.

(2)Pri odločanju o pritožbi lahko sodišče druge stopnje: 1. zavrže pritožbo kot prepozno ali nedovoljeno, če tega ni storilo že zemljiškoknjižno sodišče, 2. zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep, 3. če je pritožba vložena proti sklepu o dovolitvi vpisa ali proti sklepu o ugovoru iz 4. točke prvega odstavka 158. člena tega zakona: ugodi pritožbi in spremeni izpodbijani sklep tako, da zavrže zemljiškoknjižni predlog ali odloči, da vpis ni dovoljen, 4. če je pritožba vložena proti sklepu, s katerim je bil zavržen zemljiškoknjižni predlog, ali je bilo odločeno, da vpis ni dovoljen, ali proti sklepu o ugovoru iz 3. točke prvega odstavka 158. člena tega zakona: ugodi pritožbi in spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli vpis, 5. ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijani sklep ali tudi sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika ter zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

(3)Za sklep iz 4. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporablja drugi odstavek 152. člena tega zakona.

(4)Drugi in tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti ali o ustavni pritožbi proti sklepom zemljiškoknjižnega sodišča ali proti sklepom sodišča druge stopnje.

(5)O vpisih na podlagi odločbe, s katero sodišče odloči o pravnem sredstvu iz prejšnjega odstavka, odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je prejelo to odločbo.«.

Naslov razdelka 5.8 in 162. do 174. člen se črtajo.

176. člen se črta.

177. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Vpisi v informatizirano glavno knjigo se izvedejo: 1. glavni vpisi: na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa, 2. poočitve iz 1. ali 2. točke 114. člena tega zakona: ko zemljiškoknjižno sodišče preveri, da so izpolnjeni pogoji dovoljenosti te poočitve iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 115. člena.

(2)Informacijski sistem e-ZK mora geodetski upravi elektronsko posredovati podatke o vseh izvedenih vpisih, ki pomenijo spremembo osnovnega pravnega položaja nepremičnine ali imetnika vknjižene lastninske pravice.«.

178. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)V informatizirano glavno knjigo se o vsakem vpisu vpišejo naslednji podatki: 1. trenutek (dan, ura in minuta), od katerega vpis učinkuje, 2. trenutek (dan, ura in minuta) začetka in opravilna številka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem je bilo pravnomočno odločeno o dovolitvi tega vpisa, 3. če je predmet vpisa nov osnovni pravni položaj nepremičnine ali nova izvedena pravica ali pravno dejstvo tudi: – enolična identifikacijska oznaka tega osnovnega pravnega položaja nepremičnine, izvedene pravice ali pravnega dejstva in – podatki, določeni s tem zakonom za to vrsto osnovnega pravnega položaja nepremičnine, izvedene pravice ali pravnega dejstva, 4. podatki o listini, ki je bila podlaga za dovolitev vpisa, 5. trenutek (dan, ura in minuta) izvedbe vpisa v glavni knjigi.

(2)Če se zaradi narave vpisa zbriše prej vpisani podatek, se v informatizirani glavni knjigi ta podatek označi kot izbrisan in mora v informatizirani glavni knjigi ostati dostopen tudi po izvedbi tega vpisa.«.

179. člen se črta.

Naslov razdelka 6.2 in 180. do 185. člen se črtajo.

Naslov razdelka 6.3 in 186. do 188. člen se črtajo.

Naslov razdelka 6.4 in 189. do 192. člen se črtajo.

193. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če je vpis pravnomočno dovoljen, se po izvedbi vpisa v zbirko listin vloži: 1. sklep o dovolitvi vpisa in 2. listine, ki so bile podlaga za dovolitev vpisa.

(2)Zbirka listin mora biti vodena tako, da je mogoče vsako listino poiskati po opravilni številki zemljiškoknjižnega postopka, v katerem je bilo pravnomočno odločeno o dovolitvi tega vpisa.«.

194. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zbirka listin se vodi kot informatizirana zbirka listin, v kateri se hranijo te listine v zvezi z zemljiškoknjižnimi postopki, začetimi po 1. maju 2011: 1. elektronski izvirniki sklepov, s katerimi je bil vpis pravnomočno dovoljen, 2. v elektronsko obliko pretvorjene listine, ki so bile podlaga za dovolitev vpisa.

(2)V elektronsko obliko pretvorjena listina, ki je bila podlaga za dovolitev vpisa, ima enako dokazno moč kot izvorna listina.«.

V prvem odstavku 196. člena se črta besedilo »omogoči vpogled v zbirko listin oziroma da«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Zemljiškoknjižno sodišče mora na prepisu listine iz drugega odstavka tega člena prekriti zadnjih šest številk EMŠO.«.

197. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Javnost informatizirane zbirke listin se zagotovi z izpisom listine, vključene v informatizirani zbirki listin, na papir.

(2)Izpis listine iz informatizirane zbirke listin mora v skladu s 196. členom tega zakona izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče.

(3)Izpis listine iz drugega odstavka 196. člena tega zakona mora v skladu s četrtim odstavkom 196. člena tega zakona izdati tudi vsak notar.«.

198. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Vsakomur mora biti prek portala e-ZK omogočen brezplačen dostop in računalniški izpis teh podatkov informatizirane glavne knjige: 1. vpisanih (aktualnih) podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (v nadaljnjem besedilu: redni izpis iz zemljiške knjige), 2. prej vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino in ki so zaradi poznejših vpisov označeni kot izbrisani (v nadaljnjem besedilu: zgodovinski izpis iz zemljiške knjige), 3. podatkov o posamezni izvedeni pravici ali pravnem dejstvu iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, 4. če je pri nepremičnini vpisana plomba tudi podatkov: – o stanju postopka, – o vsebini zemljiškoknjižnega predloga in – o vsebini sklepov zemljiškoknjižnega sodišča ali sodišča druge stopnje o vpisu.

(2)Vsakdo lahko zahteva, da mu naslednja oseba proti plačilu takse ali nadomestila, izda izpis iz prejšnjega odstavka kot overjeni izpis na papir: 1. vsako zemljiškoknjižno sodišče, ne glede na to, na območju katerega je nepremičnina, ki je predmet zahteve za izpis, 2. vsak notar ali 3. drug državni organ, določen v predpisu iz 7. točke prvega odstavka 125.e člena tega zakona.

(3)Če izpis iz prvega odstavka tega člena vključuje podatke o fizični osebi, mora biti zadnjih šest številk EMŠO v izpisu prikritih.

(4)Prejšnji odstavek tega člena se ne uporablja za izpis, ki ga izdela (v nadaljnjem besedilu: zaščiteni izpis): 1. sodišče, če podatke o EMŠO potrebuje v postopku, ki ga vodi, ali 2. notar, če podatke o EMŠO potrebuje za preveritev, ali je določena oseba imetnik pravice, vpisane v zemljiški knjigi.

(5)Pri izdelavi zaščitenega izpisa mora sodišče ali notar vnesti tudi podatke o razlogu za izdelavo takega izpisa. Ti podatki se trajno hranijo v informacijskem sistemu e-ZK.

(6)Na način iz prvega odstavka tega člena je treba zagotoviti tudi izpis, ki poleg podatkov, ki jih vključuje redni izpis iz zemljiške knjige, vključuje tudi podatke o nepremičnini, vpisane v katastru.

(7)Če so za to izpolnjeni tehnični pogoji, je treba na način iz prvega odstavka tega člena zagotoviti tudi izpis, ki poleg podatkov, ki jih vključuje redni izpis iz zemljiške knjige, vključuje tudi podatke o javnopravnem režimu glede nepremičnine, ki jih vključuje prostorski informacijski sistem.«.

V prvem odstavku 199. člena se črta besedilo »oziroma več nepremičnin, vpisanih v istem vložku«. V tretjem odstavku se za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi: »3. notar, če te podatke potrebuje pri izvajanju notarskih opravil v skladu z zakonom o notariatu,«. Dosedanja 3. točka postane 4. točka.

Za 199. členom se doda nov 199.a člen, ki se glasi:

(1)Center za informatiko mora zagotoviti spletne storitve za posredovanje podatkov informatizirane glavne knjige, ki omogočajo elektronsko posredovanje teh podatkov: 1. podatkov o vseh nepremičninah, pri katerih je vknjižena lastninska pravica v korist posameznega imetnika, če je pri tem imetniku v informatizirani zemljiški knjigi vpisan podatek o EMŠO ali matični številki, 2. podatkov o vseh izvedenih pravicah ali pravnih dejstvih iz četrtega odstavka 13.a člena, vpisanih v korist posameznega imetnika, če je pri tem imetniku v informatizirani zemljiški knjigi vpisan podatek o EMŠO ali matični številki, 3. podatkov o osnovnem pravnem položaju vseh posameznih delov v etažni lastnini pri posamezni stavbi v etažni lastnini.

(2)Center za informatiko lahko posreduje: 1. podatke iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka: imetniku, v korist katerega so vknjižene pravice ali vpisana pravna dejstva, ki so predmet spletne storitve, 2. podatke iz 3. točke prejšnjega odstavka: upravniku, ki upravlja stavbo v etažni lastnini, ki je predmet spletne storitve.

(3)Podatki, ki se posredujejo po prvem odstavku tega člena ne smejo vključevati zadnjih šest številka EMŠO druge osebe, razen imetnika, kateremu se posredujejo.

(4)Za uporabo spletnih storitev iz prvega odstavka tega člena morajo uporabniki plačevati nadomestilo.

(5)Prejšnji odstavek se ne uporablja za državne organe, organe lokalnih skupnosti in osebe z javnimi pooblastili za opravljanje nalog, pri katerih potrebujejo podatke, ki so predmet spletnih storitev.

(6)Minister, pristojen za pravosodje, na predlog Centra za informatiko določi podrobnejša pravila o spletnih storitvah iz prvega odstavka tega člena, in s tarifo določi nadomestilo iz četrtega odstavka tega člena.«.

200. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako, da se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja pomotnega vpisa.

(2)Za postopek popravljanja pomotnega vpisa se smiselno uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju tega zakona za vpise, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti.«.

201. člen se črta.

203. člen se črta.

V tretjem odstavku 204. člena se črta besedilo »nabije na oglasni deski sodišča in« ter besedilo »v Uradnem listu Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »na portalu e-ZK«. V četrtem odstavku se besedilo »v Uradnem listu Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »na portalu e-ZK«. Peti odstavek se črta.

Četrti in peti odstavek 213. člena se črtata.

Peti in šesti odstavek 234. člena se črtata. Dosedanji sedmi, osmi in deveti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.

Napovedni stavek prvega odstavka 236. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če zemljiškoknjižno sodišče predloga ni zavrglo po drugem odstavku 235. člena tega zakona, izda sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine:«. Drugi odstavek se črta. Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.

243. člena se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga, lahko tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena (v nadaljnjem besedilu: izbrisni upravičenec), s tožbo (v nadaljnjem besedilu: izbrisna tožba) uveljavlja zahtevek (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe), da sodišče ugotovi neveljavnost te vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se: 1. če se izpodbija vknjižba prenosa lastninske ali izvedene pravice v korist novega imetnika (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj): – izbriše lastninska ali izvedena pravica, vknjižena v korist pridobitelja, – znova vpiše lastninska ali izvedena pravica v korist prejšnjega imetnika (v nadaljnjem besedilu: odsvojitelj), 2. če se izpodbija vknjižba pridobitve izvedene pravice: izbriše ta vknjižena izvedena pravica ali ta zaznamba, 3. če se izpodbija vknjižba izbrisa izvedene pravice: znova vknjiži ta izvedena pravica ali vpiše zaznamba tega pravnega dejstva, 4. če je bila zaradi dovolitve vpisa izpodbijane vknjižbe, izbrisana tudi druga vknjižena ali predznamovana pravica ali zaznamba pravnega dejstva: znova vknjiži ali predznamuje ta pravica ali vpiše zaznamba tega pravnega dejstva.

(2)Vknjižba je neveljavna iz materialnopravnega razloga po prejšnjem odstavku, če je zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo: 1. bodisi neveljavno že ob njegovi izstavitvi zaradi ničnosti pravnega posla iz prvega ali drugega odstavka 36. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zavezovalni pravni posel), na podlagi katerega je bilo izstavljeno, 2. bodisi je postalo neveljavno zaradi razveljavitve ali razveze zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno, 3. bodisi je bilo razveljavljeno zaradi uveljavitve predkupne pravice, katere kršitev ne povzroči ničnosti zavezovalnega pravnega posla.

(3)Z izbrisno tožbo se lahko izpodbija tudi vknjižba, ki je postala neveljavna šele po trenutku, od katerega učinkuje izpodbijana vknjižba: 1. če je izpodbijana vknjižba postala neveljavna zaradi razveze zavezovalnega pravnega posla, ki jo je povzročila zunajsodna uresničitev odstopne pravice izbrisnega upravičenca, ali 2. če izbrisni upravičenec z izbrisno tožbo poleg zahtevka za izbris izpodbijane vknjižbe uveljavlja tudi zahtevek za razveljavitev ali razvezo zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, ali 3. če izbrisni upravičenec zaradi uveljavitve predkupne pravice, katere kršitev ne povzroči ničnosti zavezovalnega pravnega posla, z izbrisno tožbo proti odsvojitelju in pridobitelju kot nujnima sospornikoma poleg zahtevka za izbris izpodbijane vknjižbe uveljavlja tudi: – zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, in – zahtevek, da odsvojitelj z njim sklene prodajno pogodbo pod enakimi pogoji, kot so bili določeni z zavezovalnim pravnim poslom, na podlagi katerega je bilo izstavljeno izpodbijano zemljiškoknjižno dovolilo, ali 4. če je bila izpodbijana vknjižba dovoljena na podlagi pravnomočne ali dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona in če so izpolnjeni naslednji pogoji: – če v zvezi s to vknjižbo niso bili izpolnjeni pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz drugega odstavka 101. člena tega zakona ali če je bil zamujen rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka 103. člena tega zakona, – če je bila proti pravnomočni ali dokončni odločbi, ki je bila podlaga za izpodbijano vknjižbo, vložena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, tožba v upravnem sporu, predlog za obnovo postopka ali ustavna pritožba, in – če je vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu iz prejšnje alineje ali vsebina pravnomočne oziroma dokončne odločitve, izdane v ponovljenem postopku takšna, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena.

(4)Če izbrisni upravičenec proti odsvojitelju in pridobitelju kot nujnima sospornikoma uveljavlja zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe iz 1. točke prvega odstavka tega člena na podlagi trditve, da je zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, neveljavno po 1. točki drugega odstavka tega člena, ker sta odsvojitelj in pridobitelj sklenila zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno to zemljiškoknjižno dovolilo, z nedovoljenim namenom onemogočiti izbrisnemu upravičencu uresničitev zahtevka za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zavezovalnega pravnega posla, sklenjenega med izbrisnim upravičencem in odsvojiteljem (v nadaljnjem besedilu: kršeni zavezovalni pravni posel), lahko z izbrisno tožbo poleg zahtevka iz druge alineje 1. točke prvega odstavka tega člena uveljavlja zahtevek proti odsvojitelju za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ali za priznanje podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu zaradi izpolnitve odsvojiteljeve obveznosti iz kršenega zavezovalnega pravnega posla.

(5)Če izbrisni upravičenec proti odsvojitelju in pridobitelju kot nujnima sospornikoma uveljavlja zahtevke iz 3. točke tretjega odstavka tega člena, lahko z izbrisno tožbo poleg zahtevka iz druge alineje 1. točke prvega odstavka tega člena uveljavlja zahtevek proti odsvojitelju za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi prodajne pogodbe iz druge alineje 3. točke tretjega odstavka tega člena.

(6)Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izpodbijanje vpisa ali izbrisa zaznambe nadhipoteke ali prenosa nadhipoteke na novega imetnika.«.

Četrti do sedmi odstavek 249. člena se črtajo.

(1)Spremenjeni oziroma novi prvi odstavek 36. člena, prvi, tretji in četrti odstavek 40. člena, 40.a člen, šesti in sedmi odstavek 45. člena, prvi odstavek 46. člena, četrti odstavek 90. člena, peti in šesti odstavek 91. člena, peti odstavek 100. člena, 100.a člen, 111. člen, prvi in drugi odstavek 112. člena, 114. člen, prvi do šesti odstavek 115. člena, 127. člen, drugi in tretji odstavek 132. člena, prvi odstavek 149. člena, 151. člen, drugi in tretji odstavek 152. člena, 158. člen in 161. člen zakona se uporabljajo: 1. za postopke, v katerih zemljiškoknjižno sodišče do 1. maja 2011 še ne odloči o vpisu, in 2. za postopke, v katerih zemljiškoknjižno sodišče pred 1. majem 2011 odloči o vpisu, če: – je bodisi višje sodišče pred 1. majem 2011 razveljavilo sklep o vpisu in zemljiškoknjižno sodišče do 1. maja 2011 še ne odloči znova o vpisu, – bodisi višje sodišče po 1. maju 2011 razveljavi sklep o vpisu.

(2)Za postopke, v katerih zemljiškoknjižno sodišče odloči o vpisu do 1. maja 2011, razen postopkov iz 2. točke prejšnjega odstavka, se uporabljajo prvi odstavek 36. člena, 40. člen, 45. člen, prvi odstavek 46. člena, 90. člen, 91. člen, 100. člen, 111. člen, 112. člen, 114. člen, prvi odstavek 115. člena, 118. člen, 127. člen, 132. člen, prvi odstavek 149. člena, 151. člen, drugi in tretji odstavek 152. člena, 153. člen, prvi do tretji odstavek 154. člena, 155. člen, 156. člen, tretji odstavek 157. člena, 158. člen, tretji odstavek 159. člena, 161. člen, 188. člen, 203. člen, četrti in peti odstavek 213. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).

(3)V postopkih popravljanja pomotnega vpisa, ki se začnejo po 1. maju 2011, se uporablja spremenjeni 200. člen zakona.

(4)V postopkih popravljanja pomotnega vpisa, ki se začnejo do 1. maja 2011 se uporabljata 200. in 201. člen Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).

(1)Spremenjeni oziroma novi 13.a člen, drugi in tretji odstavek 14. člena, 15. člen, 15.a člen, 17. člen, drugi odstavek 20. člena, 20.a člen, drugi in tretji odstavek 86. člena, drugi in tretji odstavek 88. člena, 177. člen in 178. člen zakona se uporabljajo za vpise, o dovolitvi katerih zemljiškoknjižno ali pritožbeno sodišče odloči po 1. maju 2011.

(2)Za vpise, o dovolitvi katerih zemljiškoknjižno ali pritožbeno sodišče odloči pred 1. majem 2011, se uporabljajo 14. člen, 15. člen, drugi odstavek 16. člena, 17. člen, drugi odstavek 20. člena, 86. člen, 88. člen, 162. do 174. člen, 176. člen, 177. člen, 178. člen, 180. do 187. člen in 189. do 192. člen Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).

(1)Spremenjeni oziroma novi 4. točka drugega odstavka 47. člena, peti odstavek 69. člena, 4. točka prvega odstavka 99. člena, prvi do tretji odstavek 126. člena, 128. člen, drugi odstavek 133. člena, 134. člen, 135. člen, 136. člen 141. člen, 142. člen, 146. člen in prvi odstavek 148. člena zakona se uporabljajo za postopke, ki se začnejo po 1. maju 2011.

(2)Za postopke, ki se začnejo do 1. maja 2011, se uporabljajo 47. člen, 69. člen, 99. člen, 126. člen, 128. člen, drugi odstavek 133. člena, 134. člen, 135. člen, 136. člen, 137. člen, 139. člen, 6. točka prvega odstavka 140. člena, 141. do 146. člen in prvi odstavek 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).

(3)Novi prvi do tretji in sedmi do enajsti odstavek 125.a člena zakona se uporabljajo glede zemljiškoknjižnih predlogov in obvestil sodišča ali drugega državnega organa o odločbi, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, za postopke, ki se začnejo po 1. maju 2011. Pisni zemljiškoknjižni predlog je dovoljen samo, če ga zemljiškoknjižno sodišče prejme po drugem odstavku 133. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09) do vključno 29. aprila 2011.

(4)Novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 125.a člena in 125.c člen zakona se uporabljajo za vse vloge, razen zemljiškoknjižnega predloga, ki se vložijo po 1. maju 2011.

(5)Nova 125.b in 125.č člen zakona se uporabljata za pisanja, ki se vročijo po 1. maju 2011. Za pisanja, ki se vročijo do 1. maja 2011, se uporabljajo četrti do sedmi odstavek 154. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).

(6)Novi 125.d člen zakona se uporablja: 1. za elektronsko vodenje celotnega spisa v postopkih, ki se začnejo po 1. maju 2011, in 2. za elektronsko vodenje tistih delov spisa v postopkih, ki se začnejo pred 1. majem 2011, ki se nanašajo na vloge strank, prejete po 1. maju 2011, in pisanja sodišča, izdana po 1. maju 2011.

(7)Spremenjeni četrti odstavek 126. člena zakona se uporablja za odločanje o pritožbah proti sklepom, ki jih zemljiškoknjižno sodišče izda po 1. maju 2011.

(1)Spremenjeni 53. člen zakona se uporablja za predloge za predznambo pravice, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloči po 1. maju 2011.

(2)Če je bila predznamba pravice dovoljena pred 1. majem 2011, se glede rokov za opravičitev te predznambe uporablja 53. člen Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).

(3)Spremenjeni 71. člen zakona se uporablja za predloge za zaznambo vrstnega reda, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloči po 1. maju 2011.

(4)Če je bila zaznamba vrstnega reda dovoljena pred 1. majem 2011, se glede rokov veljavnosti te zaznambe uporablja 71. člen Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).

(5)Spremenjeni 70. člen, prvi odstavek 72. člena, drugi odstavek 74. člena in tretji odstavek 76. člena se uporabljajo za razpolaganje z vrstnim redom glede zaznambe vrstnega reda, o kateri zemljiškoknjižno sodišče odloči v postopku, začetem po 1. maju 2011.

(6)Za razpolaganje z vrstnim redom glede zaznambe vrstnega reda, o kateri zemljiškoknjižno sodišče odloči v postopku, začetem pred 1. majem 2011, se uporabljajo 70., 72., 74. člen in 76. člen Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09), če ni v sedmem odstavku tega člena drugače določeno.

(7)Notar mora predlogu za vknjižbo ali predznambo pravice v zaznamovanem vrstnem redu zaznambe iz prejšnjega odstavka, ki ga vloži po 1. maju 2011, priložiti elektronsko pretvorjeni pisni sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda v skladu s spremenjenim 142. členom zakona.

(1)Spremenjena 193. in 194. člen zakona se začneta uporabljati za zbirko listin v zvezi s postopki, ki so se začeli po 1. maju 2011. Za zbirko listin v zvezi s postopki, začetimi pred 1. majem 2011 se uporablja 194. člen Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).

(2)Spremenjeni sedmi odstavek 115. člena, 196. člen, 197. člen in 198. člen in novi 199.a člen zakona se začnejo uporabljati 1. maja 2011.

(3)Spremenjeni 204. člen zakona se začne uporabljati za oklice, ki se objavijo po 1. maju 2011.

(4)Peti in šesti odstavek 234. člena in drugi odstavek 236. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09), se uporabljajo za postopke vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, v katerih je do 1. maja 2011: 1. bodisi bila izvedena objava oklica o začetku postopka po 204. členu Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09), 2. bodisi je sklep iz drugega odstavka 236. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09) postal pravnomočen.

(5)Sodišče mora po uradni dolžnosti do 15. julija 2011 vrniti plačano pavšalno nadomestilo za objavo oklica v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, če v tem postopku do 1. maja 2011 ni bila izvedena objava oklica o začetku postopka po 204. členu Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).

(6)Če je bil v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine izdan sklep iz šestega odstavka 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09) ali sklep iz drugega odstavka 236. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09), ki do 1. maja 2011 še ni postal pravnomočen: 1. se šteje, da je s 1. majem 2011 sklep iz šestega odstavka 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09) in morebitni nepravnomočni sklep iz drugega odstavka 236. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09) razveljavljen, in 2. mora zemljiškoknjižno sodišče do 15. julija 2011 objaviti oklic o začetku postopka.

(1)Center za informatiko mora do 1. maja 2011 prenesti podatke o vseh vpisih iz sedanje baze informatizirane glavne knjige, ki na ta dan še niso izbrisani, v novo bazo informacijskega sistema e-ZK.

(2)Če nepremičnina ob prenosu po prejšnjem odstavku še ni vpisana v elektronski zemljiški knjigi, temveč v glavni knjigi, ki se vodi ročno po Zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95), se v novo bazo informacijskega sistema e-ZK prenese samo identifikacijski znak te nepremičnine in kot njen osnovni pravni položaj vpiše »pravni položaj nepremičnine ni usklajen z ročno zemljiško knjigo«.

(3)Zemljiškoknjižno sodišče mora prenesti vse vpise iz listov B in C pri nepremičnini iz prejšnjega odstavka v novo bazo informacijskega sistema e-ZK pred odločitvijo o prvem predlogu za zemljiškoknjižni vpis glede te nepremičnine in najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

Če je po stanju na dan 1. maja 2011 v zvezi z vknjiženo hipoteko v zemljiško knjigo vpisana pravica prepovedi odtujitve ali obremenitve, zaznamba izvršbe ali zaznamba neposredne izvršljivosti in če ta pravica ali zaznamba še ni bila izbrisana hkrati z izbrisom vknjižene hipoteke, predlogu za vknjižbo izbrisa te pravice ali za izbris te zaznambe ni treba priložiti nobene listine.

Minister, pristojen za pravosodje, izda predpise iz novega 125.e člena in iz šestega odstavka novega 199.a člena zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (Uradni list RS, št. 42/01).

(2)Predpis iz prejšnjega odstavka se uporablja do 1. maja 2011.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 720-02/10-13/42 Ljubljana, dne 23. marca 2011 EPA 1491-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik