31. člen ZSRR-2
(regionalne državne pomoči)
(1)Kadar imajo ukrepi regionalne politike značaj državnih pomoči, se dodeljujejo v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči. Vlada z uredbo določi merila in pogoje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči, upoštevaje določila politike te pomoči v EU.
(2)Regionalno državno pomoč lahko dodeli ministrstvo brez javnega razpisa po prostem preudarku državnega organa z odločbo, kadar komisija iz četrtega odstavka tega člena ugotovi, da so izpolnjeni pogoji po Uredbi 651/2014/EU in znaša vrednost projekta več kot dva milijona eurov ter projekt bistveno prispeva k regionalnemu razvoju prek ustvarjenih ali ohranjenih delovnih mest v obsegu, določenem z uredbo iz prejšnjega odstavka. Na tak način se regionalna državna pomoč lahko dodeli tudi, če je projekt del dogovora za razvoj regij ali posebnega razvojnega programa, ki ga je sprejela vlada.
(3)Vlogo za dodelitev regionalne državne pomoči vloži podjetje pri ministrstvu. Vsebovati mora podrobni opis in utemeljitev projekta z vidika njegovega pomena za regionalni razvoj ter biti pripravljena v skladu z uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči iz prvega odstavka tega člena tako, da omogoča dodelitev regionalne državne pomoči.
(4)Vlogo iz prejšnjega odstavka obravnava komisija, ki presoja vsebino vloge z vidika izpolnjevanja pogojev in meril iz drugega odstavka tega člena ter skladnost z regionalno shemo državnih pomoči.
(5)Komisijo imenuje minister. Komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednik komisije je predstavnik ministrstva, en član pa je predstavnik ministrstva, pristojnega za finance. Seje komisije sklicuje predsednik. Administrativne, pripravljalne in druge podporne naloge za komisijo opravlja ministrstvo. Komisija odloča z večino glasov vseh članov in vodi zapisnik o svojem delu. Komisija lahko pisno pozove vlagatelja k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 30 dni. Komisija zaključi delo s pripravo mnenja.
(6)Po mnenju komisije, da vloga izpolnjuje pogoje in merila za dodelitev regionalne državne pomoči, lahko ministrstvo na predlog vlagatelja izda potrdilo o izpolnjevanju teh pogojev in meril in se lahko na odgovornost vlagatelja začnejo dela na projektu. V potrdilu mora biti izrecno navedeno, da to ne pomeni dodelitve regionalne državne pomoči.
(7)Na podlagi mnenja komisije, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev in meril za dodelitev regionalne državne pomoči, izda ministrstvo odločbo o zavrnitvi regionalne državne pomoči. Zoper odločbo ministrstva o zavrnitvi dodelitve regionalne državne pomoči na podlagi mnenja komisije ni pritožbe.
(8)Na podlagi mnenja komisije, da vloga izpolnjuje vse pogoje in merila za dodelitev regionalne državne pomoči in izpolnitve vseh pogojev za financiranje iz sredstev državnega proračuna, lahko izda ministrstvo po prostem preudarku odločbo o dodelitvi regionalne državne pomoči. Preudarek je omejen na presojo razpoložljivosti proračunskih sredstev in teže regionalnih problemov na območju izvajanja projekta. Zoper odločbo ministrstva na podlagi prostega preudarka o dodelitvi regionalne državne pomoči ni pritožbe.
(9)Na podlagi odločbe o dodelitvi regionalne državne pomoči pozove ministrstvo vlagatelja k podpisu neposredne pogodbe o dodelitvi sredstev, ki vsebuje obvezne sestavine po zakonu, ki ureja javne finance. Če vlagatelj v roku, določenem v tem pozivu in po ponovnem pozivu v podaljšanem roku, ne podpiše pogodbe, se šteje, da je vlogo umaknil.
- UPRS Sodba IV U 82/2023-10Upravno sodišče RS · 2025
Izpodbijana odločba je neustrezno in pomanjkljivo obrazložena, saj ne vsebuje javnih in nedvoumnih razlogov za sprejeto odločitev, izostala pa je tudi navedba, kako je toženka uporabila obseg in namen prostega preudarka z vidika razpoložljivosti proračunskih sredstev in teže regionalnih problemov na območju izvajanja projekta ter koliko je bilo razpoložljivih proračunskih sredstev in kdaj so bila ta porabljena. Toženka niti ni pojasnila razlogov, na podlagi katerih je zavrgla tožničino vlogo, oziroma svojega miselnega procesa, ki jo je vodil k sprejetju izpodbijane odločitve. Izpodbijane odločbe se zato ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka.
- UPRS Sodba I U 1430/2022-10Upravno sodišče RS · 2025
Kolikor gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, sodišče meni, da mora organ (v skladu z načelom zakonitosti) v ponovnem postopku odločiti po (novem) veljavnem predpisu, razen če bi bilo glede na naravo upravne zadeve treba uporabiti prej veljavni materialni predpis ali če bi v novem materialnem predpisu bilo določeno, da je v takem primeru treba uporabiti prej veljaven materialni predpis. Že ta okoliščina kaže na to, da organ v času ponovnega odločanja (7. 9. 2022) v materialnem predpisu ni imel podlage za odločanje po prej veljavni Uredbi za obdobje 2014 - 2021, in torej za odstop od načela zakonitosti. V Uredbi 2022 - 2027 namreč ni določbe, da se za vloge, vložene pred njeno uveljavitvijo, uporabljajo še določbe Uredbe 2014 - 2021. Tako da je po mnenju sodišča glede na namensko metodo in logiko stvari treba citirane določbe 31. člena ZSRR-2 razlagati v pomenu, da se pri odločanju o upravičenosti do pomoči uporabi vsakokratno veljavno uredbo.
- UPRS Sodba I U 142/2022-8Upravno sodišče RS · 2022
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kako je toženka uporabila obseg in namen podeljenega prostega preudarka z vidika razpoložljivosti proračunskih sredstev in teže regionalnih problemov na območju izvajanja projekta. Odločba prav tako ne vsebuje nobenih pojasnil v zvezi z dejstvom, koliko je bilo razpoložljivih proračunskih sredstev in kdaj so bila ta porabljena. Opisana bistvena pomanjkljivost izpodbijane odločbe je glede na predstavljeno tudi očitna (prima facie spoznavna) ter se tako za njeno prepoznavo ne zahteva nikakršna podrobnejša analiza.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2 · EU 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 7. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba IV U 82/2023-10Upravno sodišče RS · 7. 7. 2025
Izpodbijana odločba je neustrezno in pomanjkljivo obrazložena, saj ne vsebuje javnih in nedvoumnih razlogov za sprejeto odločitev, izostala pa je tudi navedba, kako je toženka uporabila obseg in namen prostega preudarka z vidika razpoložljivosti proračunskih sredstev in teže regionalnih problemov na območju izvajanja projekta ter koliko je bilo razpoložljivih proračunskih sredstev in kdaj so bila ta porabljena. Toženka niti ni pojasnila razlogov, na podlagi katerih je zavrgla tožničino vlogo, oziroma svojega miselnega procesa, ki jo je vodil k sprejetju izpodbijane odločitve. Izpodbijane odločbe se zato ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka.
- UPRS Sodba I U 1430/2022-10Upravno sodišče RS · 20. 1. 2025
Kolikor gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, sodišče meni, da mora organ (v skladu z načelom zakonitosti) v ponovnem postopku odločiti po (novem) veljavnem predpisu, razen če bi bilo glede na naravo upravne zadeve treba uporabiti prej veljavni materialni predpis ali če bi v novem materialnem predpisu bilo določeno, da je v takem primeru treba uporabiti prej veljaven materialni predpis. Že ta okoliščina kaže na to, da organ v času ponovnega odločanja (7. 9. 2022) v materialnem predpisu ni imel podlage za odločanje po prej veljavni Uredbi za obdobje 2014 - 2021, in torej za odstop od načela zakonitosti. V Uredbi 2022 - 2027 namreč ni določbe, da se za vloge, vložene pred njeno uveljavitvijo, uporabljajo še določbe Uredbe 2014 - 2021. Tako da je po mnenju sodišča glede na namensko metodo in logiko stvari treba citirane določbe 31. člena ZSRR-2 razlagati v pomenu, da se pri odločanju o upravičenosti do pomoči uporabi vsakokratno veljavno uredbo.
- UPRS Sodba I U 142/2022-8Upravno sodišče RS · 1. 6. 2022
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kako je toženka uporabila obseg in namen podeljenega prostega preudarka z vidika razpoložljivosti proračunskih sredstev in teže regionalnih problemov na območju izvajanja projekta. Odločba prav tako ne vsebuje nobenih pojasnil v zvezi z dejstvom, koliko je bilo razpoložljivih proračunskih sredstev in kdaj so bila ta porabljena. Opisana bistvena pomanjkljivost izpodbijane odločbe je glede na predstavljeno tudi očitna (prima facie spoznavna) ter se tako za njeno prepoznavo ne zahteva nikakršna podrobnejša analiza.