10. člen ZSRR-2
(javni sklad, namenjen spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja)
(1)Javni sklad, namenjen spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: sklad), lahko na podlagi pogodb z neposrednimi proračunskimi uporabniki dodeljuje in posreduje finančne spodbude iz njihove pristojnosti. Sklad dodeljuje in posreduje finančne spodbude iz svojega namenskega premoženja in sredstev državnega proračuna po postopku dodelitve sredstev, določenem s predpisi, ki urejajo dodeljevanje sredstev iz državnega proračuna. Zoper odločbo sklada o finančni spodbudi ni pritožbe.
(2)Sklad lahko ustanavlja kapitalske družbe in vlaga kapital v druge pravne osebe na podlagi pisnega soglasja ustanovitelja. Skupni obseg zadolženosti sklada ne sme preseči enainpolkratnik kapitala sklada. Sklad zaključi izterjavo kredita, ko je vsota poplačil dolžnika večja ali enaka vsoti glavnice, pogodbenih obresti in morebitnih stroškov izterjave, če je izvedel postopek prisilne izterjave dolga, v katerem je neuspešno izvedel dejanje izterjave. Če je to za sklad gospodarno, lahko s svojimi dolžniki v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, sklepa poravnave.
(3)Sklad vzpostavlja in izvaja regijske garancijske, mikro kreditne in druge podjetniške podporne sheme, ki se izvajajo na ravni celotne regije (v nadaljnjem besedilu: regijske finančne sheme). Na podlagi pogodbe med skladom in izvajalcem regijske finančne sheme, s katero se opredelijo pogoji financiranja, lahko sklad dodeli svoja sredstva v upravljanje izvajalcu regijske finančne sheme, ki ga izbere na javnem razpisu. Sklad ne sme prenesti na izvajalca regijske finančne sheme sredstev, ki jih je sam prejel v upravljanje. Med merili javnega razpisa sklad kot osnovno merilo upošteva izkušnje z izvajanjem finančnih instrumentov in daje prednost subjektom z višjim deležem javnega vpliva. Sredstva regijske garancijske sheme niso del premoženja izvajalca regijske garancijske sheme.
(4)Naloge iz prvega in tretjega odstavka tega člena sklad opravlja na podlagi javnega pooblastila.
(5)Sklad razpolaga s premoženjem, ki je v lasti sklada.
(6)Ne glede na določbe zakona, ki ureja javne sklade, odloča o prerazporeditvah med postavkami poslovnega in finančnega načrta sklada minister do višine sredstev, ki jih določa ustanovitveni akt sklada.
(7)Član nadzornega sveta sklada se razreši pred potekom mandata, če ni več zaposlen v instituciji, ki ga je predlagala, ali če razrešitev predlaga predlagatelj imenovanja.
(8)Prosta denarna sredstva, ki so potrebna za izvajanje spodbud sklada v obdobju do enega leta, sme sklad nalagati pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa. Prosta denarna sredstva, potrebna za izvajanje spodbud v obdobju kasnejšem od enega leta, sme sklad nalagati v naslednje finančne instrumente: - vrednostne papirje, ki jih je izdala Republika Slovenija, Banka Slovenija, država članica Evropske unije oziroma država članica OECD, mednarodna vladna finančna organizacija ali izdajatelj, za katerega jamči ena od teh oseb, - depozite pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa, - obveznice in delnice, s katerimi se trguje v prvi kotaciji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD, - depozite v prvorazredni banki v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD, - na podračunu pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.
(9)Vrednost posamezne vrste naložb iz prejšnjega odstavka ne sme presegati naslednjih odstotkov od skupne vrednosti namenskega premoženja: - naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz tretje alineje prejšnjega odstavka ne smejo skupno preseči 5 % vrednosti namenskega premoženja, - naložbe v depozite iz četrte alineje prejšnjega odstavka ne smejo preseči skupno 40 % vrednosti namenskega premoženja, pri čemer naložbe pri posamezni banki ne smejo skupno presegati 10 % vrednosti namenskega premoženja, - naložbe na transakcijskih računih skupaj ne smejo presegati 3 % namenskega premoženja.
- UPRS Sodba I U 335/2020-69Upravno sodišče RS · 2022
Ker je sodišče ugotovilo neenako obravnavo tožnikove vloge v postopku Javnega razpisa že v zvezi z merilom „Predmet postopka“, se v presojo vprašanja (ne)enakosti obravnave po ostalih meril niti ni spuščalo, saj so že ugotovljene kršitve narekovale ugoditev tožbi.
- UPRS sodba I U 789/2015Upravno sodišče RS · 2016
Tožnik se je s pogodbo zavezal, da bo v treh letih po zaključku projekta iz te pogodbe, to je najkasneje do 24. 10. 2017, neto povečal število zaposlenih za 2 delavca. Pogodba tudi določa, kaj pomeni neto povečanje števila zaposlenih, in sicer da je to absolutna razlika med številom zaposlenih pred oddajo vloge in številom zaposlenih na dan najkasneje 3 oziroma 5 let po zaključku projekta iz 3. člena omenjene pogodbe.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 12. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 335/2020-69Upravno sodišče RS · 5. 12. 2022besedilo 2016–2026
Ker je sodišče ugotovilo neenako obravnavo tožnikove vloge v postopku Javnega razpisa že v zvezi z merilom „Predmet postopka“, se v presojo vprašanja (ne)enakosti obravnave po ostalih meril niti ni spuščalo, saj so že ugotovljene kršitve narekovale ugoditev tožbi.
- UPRS sodba I U 789/2015Upravno sodišče RS · 14. 1. 2016besedilo 2012–2016
Tožnik se je s pogodbo zavezal, da bo v treh letih po zaključku projekta iz te pogodbe, to je najkasneje do 24. 10. 2017, neto povečal število zaposlenih za 2 delavca. Pogodba tudi določa, kaj pomeni neto povečanje števila zaposlenih, in sicer da je to absolutna razlika med številom zaposlenih pred oddajo vloge in številom zaposlenih na dan najkasneje 3 oziroma 5 let po zaključku projekta iz 3. člena omenjene pogodbe.