Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP)

(1)Ta zakon določa opredelitev, cilje in načela socialnega podjetništva, dejavnosti socialnega podjetništva in pogoje zaposlovanja, pod katerimi socialna podjetja opravljajo dejavnosti, pogoje, pod katerimi pravne osebe pridobijo status socialnega podjetja, način pridobitve in odvzem statusa, posebne pogoje poslovanja socialnih podjetij, evidence, ki se vodijo na področju socialnega podjetništva ter nadzorstvo.

(2)Zakon ureja tudi načrtovanje razvoja in spodbude za razvoj socialnega podjetništva, sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri sprejemanju razvojnih dokumentov, vlogo občin pri načrtovanju in izvajanju politik razvoja socialnega podjetništva, ter pristojnosti na področju socialnega podjetništva.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:

-        nepridobitna pravna oseba – je društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega dobička ali presežkov prihodkov nad odhodki oziroma jih deli v omejenem obsegu, v skladu z zakonom;

-        člani socialnega podjetja – so osebe, ki imajo v socialnem podjetju upravljavske pravice, kot so ustanovitelji socialnega podjetja, lastniki socialnega podjetja, kadar imajo v socialnem podjetju osebe lahko lastniške deleže in osebe, ki so vstopile v članstvo socialnega podjetja, kadar je socialno podjetje članska organizacija;

-        deležniki – so delavci, zaposleni v socialnem podjetju, prostovoljci, ki v socialnem podjetju opravljajo prostovoljsko delo in osebe, ki so uporabniki proizvodov oziroma storitev socialnega podjetništva iz dejavnosti socialnega podjetništva na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega za najmanj eno leto;

-        dejavnosti socialnega podjetništva – so dejavnosti, ki zagotavljajo dodatno ponudbo proizvodov in storitev za večjo kvaliteto življenja ljudi ali bivanja v okolju, krepijo družbeno solidarnost in kohezijo ali zagotavljajo doseganje enega ali več drugih ciljev iz drugega odstavka 3. člena tega zakona in s tem javni interes, brez olajšav ali spodbud iz javnih sredstev pa jih praviloma ni mogoče trajno opravljati na trgu, pri čemer spodbude in olajšave ne predstavljajo izkrivljanja konkurence;

-        posebni pogoji zaposlovanja – so zahteve tega zakona po zaposlovanju oseb, ki jih ta zakon uvršča med najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela, z njihovo zaposlitvijo pa se dosega eden ali več ciljev socialnega podjetništva iz drugega odstavka 3. člena tega zakona in s tem javni interes;

-        trajno zaposlovanje delavcev – je zaposlovanje delavcev za nedoločen ali določen čas, najmanj za 12 mesecev z najmanj polovičnim delovnim časom.

(1)Socialno podjetništvo predstavlja trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali trajno opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti.

(2)Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, krepi inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno integracijo in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela (cilji socialnega podjetništva).

V socialno podjetništvo se lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene in poslujejo po naslednjih načelih in zahtevah (v nadaljnjem besedilu: načela), ki izkazujejo njihov javno koristni in socialni značaj:

-        so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev (avtonomna pobuda);

-        namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička (nepridobitni namen ustanovitve);

-        so ustanovljene pretežno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, s čimer se dosega javni interes (opravljanje dejavnosti v javnem interesu);

-        člani v njih delujejo prostovoljno (prostovoljnost delovanja);

-        pri upravljanju so samostojne (neodvisnost);

-        s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu pretežno poslujejo po tržnih zakonitostih (tržna naravnanost);

-        praviloma vključujejo prostovoljsko delo (vključevanje prostovoljskega dela);

-        posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala (enakopravnost članstva);

-        v odločanje vključujejo tudi deležnike (sodelovanje deležnikov pri upravljanju);

-        premoženje, dobiček in presežke prihodkov nad odhodki uporabljajo za namene socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene, delitev dobička ali presežkov prihodkov pa ni dopustna ali je skladno s tem zakonom omejena (neprofitnost delovanja);

-        zagotavljajo preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad materialnim in finančnim poslovanjem (preglednost poslovanja);

-        trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti (javno koristno delovanje).

(1)Dejavnosti socialnega podjetništva se opravljajo na naslednjih področjih:

-        socialnega varstva,

-        družinskega varstva,

-        varstva invalidov,

-        znanosti, raziskovanja, izobraževanja in vzgoje,

-        zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela,

-        varstva in promocije zdravja,

-        zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost,

-        posredovanja zaposlitve osebam iz 6. člena tega zakona, vključno z dejavnostjo zagotavljanja dela takšnih delavcev drugemu delodajalcu,

-        ekološke proizvodnje hrane,

-        ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali,

-        spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije,

-        turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev, na način, ki spoštuje vrednote trajnosti, dostopnosti in solidarnosti (socialni turizem),

-        trgovine za socialno ogrožene osebe (socialna trgovina) ter trgovine, ki zagotavlja prodajo proizvodov majhnih proizvajalcev iz gospodarsko najbolj nerazvitih okolij na temelju etičnih, preglednih in enakopravnih poslovnih razmerij med proizvajalci in trgovcem, usmerjenih predvsem v zagotavljanje možnosti pravičnega plačila proizvajalcev in s tem njihovega preživetja (pravična trgovina) ter trgovine s storitvami in proizvodi iz dejavnosti socialnega podjetništva,

-        kulture, tehnične kulture in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine,

-        amaterskega športa in telesne kulture, katere namen je rekreacija in socializacija,

-        reševanja in zaščite,

-        spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti,

-        podpornih storitev za socialna podjetja.

(2)S posebnimi zakoni se lahko opredelijo tudi druga področja dejavnosti socialnega podjetništva.

(3)Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: pristojni minister), na področjih iz prvega in drugega odstavka tega člena, z uredbo določi dejavnosti socialnega podjetništva, ob upoštevanju meril, ki jih določa četrta alineja 2. člena tega zakona. Pristojni minister poda predlog po predhodnem soglasju vseh ministrov, ki so pristojni za področja oziroma dejavnosti socialnega podjetništva in po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji, socialnimi podjetji in drugimi organizacijami civilne družbe.

(4)Z zakoni, ki urejajo področja, na katerih se opravljajo dejavnosti socialnega podjetništva in drugimi zakoni, se lahko določijo tudi olajšave in spodbude za izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva.

(1)Ne glede na določbe prejšnjega člena, socialno podjetništvo vključuje tudi opravljanje drugih dejavnosti, če se opravljajo z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, ki se na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87. in 88. Pogodbe uvrščajo med prikrajšane delavce, resno prikrajšane delavce in invalide, zlasti pa: a)     invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa; b)     brezposelnih oseb, pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in imajo zato bistveno manjše možnosti, da se zaposlijo ali ohranijo zaposlitev ali v zaposlitvi napredujejo; c)     brezposelnih oseb, če so brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več (v nadaljnjem besedilu: dolgotrajno brezposelne osebe); d)     brezposelnih oseb, ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) prijavljeni več kot šest mesecev in jim je po zaključku izobraževanja to prva zaposlitev ali so po dokončanem univerzitetnem, visokošolskem ali višješolskem strokovnem izobraževanju zaključili pripravništvo ali jim je prenehal status mladega raziskovalca (v nadaljnjem besedilu: iskalci prve zaposlitve); e)     brezposelnih oseb:

-  nad 55 let starosti,

-  pripadnikov romske skupnosti,

-  mladoletnih oseb brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja,

-  ki več kot šest mesecev niso imele redno plačane zaposlitve in še ni preteklo eno leto od prestane kazni zapora, oziroma so v času pogojnega odpusta, so begunci, vključeni v programe integracije ali so osebe v programu ali v dveh letih po zaključku programa zdravljenja odvisnosti od alkohola ali drog ali so brezdomci, (v nadaljnjem besedilu: težje zaposljive osebe).

(2)Za namen ugotavljanja kvote iz druge alineje drugega odstavka 8. člena tega zakona se v najbolj ranljivo skupino na trgu dela uvrščajo dolgotrajno brezposelne osebe še 24 mesecev od zaposlitve v socialnem podjetju, iskalci prve zaposlitve ter težje zaposljive osebe iz druge, tretje in četrte alineje točke e) prejšnjega odstavka pa še največ 12 mesecev od zaposlitve v socialnem podjetju.

(1)Za oblikovanje politike razvoja socialnega podjetništva, analiziranje potreb razvoja socialnega podjetništva, spodbujanje vključevanja občin v določanje in izvajanje politik razvoja socialnega podjetništva na lokalni in regionalni ravni, za pripravo razvojnih dokumentov ter za analiziranje, vrednotenje in spremljanje izvajanja ukrepov in politike razvoja socialnega podjetništva, vlada ustanovi Svet za socialno podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: svet). V svet vlada imenuje po enega predstavnika ministrstev, pristojnih za področja iz 5. in 6. člena tega zakona in enega predstavnika službe vlade, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V svet imenuje tudi enega predstavnika socialnih partnerjev, na predlog reprezentativnih sindikalnih konfederacij ter dva predstavnika socialnih podjetij in enega predstavnika strokovnih inštitucij, na predlog organizacij civilne družbe. Svet zagotavlja usklajevanje politik na področju socialnega podjetništva z ministrstvi, vladnimi službami, občinami, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe. Za izvajanje svojih nalog svet zlasti:

-        pripravi Strategijo razvoja socialnega podjetništva (v nadaljnjem besedilu: strategija) in poda mnenje k programu ukrepov,

-        spremlja izvajanje strategije in programa ukrepov,

-        usmerja in spremlja delo izvajalcev ukrepov, ter skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno porabo sredstev iz proračunskih in evropskih virov.

(2)Strokovne naloge za svet izvajajo ministrstva in vladne službe, vsak na svojem področju dela.

(3)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo) zagotavlja usklajevanje izvajanja strokovnih nalog iz prejšnjega odstavka, spremljanje poslovanja socialnih podjetij in izvajanja ukrepov za spodbujanje socialnega podjetništva. Za izvajanje nalog pristojno ministrstvo:

-        v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami pripravlja program ukrepov za izvajanje strategije,

-        v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami pripravlja analize, poročila in druga strokovna gradiva za svet,

-        ugotavlja in spremlja izpolnjevanje pogojev, ki jih ta zakon določa za poslovanje socialnih podjetij in pogojev za prepoved poslovanja nepridobitne pravne osebe kot socialno podjetje,

-        vodi evidenco iz 42. člena tega zakona.

(4)Izvajalci ukrepov iz prve alineje prvega odstavka tega člena so ministrstva, službe vlade, javni skladi, javni zavodi ali druge pravne osebe javnega prava, ki jih določi vlada s strategijo. Izvajalci nadzorujejo porabo sredstev iz naslova spodbud, ki jih socialna podjetja pridobijo na podlagi tega zakona.

(5)Sodišče ali državni organ, ki je na podlagi posebnega zakona pristojen za vpis nepridobitne pravne osebe v register (v nadaljnjem besedilu: registrski organ) oziroma za izdajo soglasja k njeni ustanovitvi, mora pri nepridobitni pravni osebi, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, v postopku za vpis v register ali za izdajo soglasja k ustanovitvi, ugotavljati tudi izpolnjevanje pogojev, ki jih za pridobitev statusa socialnega podjetja določa ta zakon.

(6)Izvajanje posameznih ukrepov in izvajanje storitev iz ukrepov lahko izvajalci iz četrtega odstavka tega člena oddajo drugim izvajalskim organizacijam, izbranim na javnem razpisu, po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Pri izbranih organizacijah vršijo tudi strokovni nadzor nad izvajanjem pogodbe o oddaji javnega naročila.

(7)Ukrepe in storitve iz prejšnjega odstavka lahko izvaja pravna oseba javnega ali zasebnega prava, izbrana na javnem razpisu.

(1)Nepridobitna pravna oseba lahko posluje kot socialno podjetje, če pridobi status socialnega podjetja.

(2)Status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba, če:

-        je ustanovljena za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva na način, da bo trajno zaposlovala najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dveh delavcev v nadaljnjih letih poslovanja (v nadaljnjem besedilu: socialno podjetje tipa A) ali

-        je ustanovljena za zaposlovanje oseb iz 6. člena tega zakona, na način, da bo določeno dejavnost opravljala s trajnim zaposlovanjem najmanj tretjine teh delavcev od vseh zaposlenih delavcev (v nadaljnjem besedilu: socialno podjetje tipa B)

-        in izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa ta zakon in zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

(3)Status socialnega podjetja nepridobitna pravna oseba ohrani le, če v rokih, ki jih določa prvi odstavek 19. člena tega zakona izkaže, da je pričela zakonito opravljati dejavnost socialnega podjetništva ali drugo dejavnost in da je dosegla določeno število zaposlenih delavcev iz prve alineje ali strukturo zaposlenih delavcev iz druge alineje prejšnjega odstavka. Za ohranitev statusa socialnega podjetja mora po izteku drugega koledarskega leta poslovanja socialno podjetje tipa A iz dejavnosti socialnega podjetništva v letnem poročilu izkazati najmanj 40 odstotkov vseh prihodkov, po tretjem in vseh nadaljnjih letih poslovanja pa najmanj 50 odstotkov vseh prihodkov.

(4)Socialno podjetje mora ves čas poslovati po načelih socialnega podjetništva, kot jih določa ta zakon.

(1)Pridobitna gospodarska družba ne more ustanoviti socialnega podjetja na katerega bi prenesla del podjetja ali dejavnosti, lahko pa z ustanovitvijo zagotovi nova delovna mesta za svoje presežne delavce.

(2)Nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, če je njena članica politična stranka. Statusa tudi ne more pridobiti nepridobitna pravna oseba, če imajo v njej pri odločanju prevladujoč vpliv ena ali več pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti.

(3)Nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, tudi če ima status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, če je v času postopka registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katerimi se preoblikuje v socialno podjetje, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije ali če nima poravnanih vseh dospelih davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost delavcev.

Socialna podjetja se lahko povezujejo v združenja socialnih podjetij.

(1)Socialno podjetje mora dobiček in presežke prihodkov nad odhodki iz dejavnosti socialnega podjetja namenjati za opravljanje teh dejavnosti oziroma za druge, s tem zakonom določene namene.

(2)Delitev dobička in presežkov prihodkov oziroma premoženja ni dovoljena, razen če zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe ne določa drugače. Tudi v tem primeru lahko socialno podjetje deli del dobička ali presežka prihodkov članom, upravi in delavcem v deležu, ki ne sme presegati 20 odstotkov vsega ustvarjenega dobička ali presežka prihodka v določenem letu in le v primeru, da presežek prihodkov ne predstavlja neporabljenih javnih sredstev in ima to opredeljeno v aktu o ustanovitvi ali v temeljnem aktu. Če socialno podjetje del dobička ali presežkov prihodkov deli, pri delitvi ne more izključiti delavcev.

(3)Kot posredna delitev dobička ali presežkov prihodkov se šteje:

-        izplačevanje nagrad odgovornim osebam, članom uprave ali drugih organov ali delavcem;

-        izplačevanje plač v višini, ki za več kot za 30 odstotkov presega izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, določene s kolektivnimi pogodbami za posamezne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izhodiščne plače), razen, če ta znesek ne dosega minimalne plače ali če socialno podjetje izkaže potrebe po specifičnih poklicih;

-        izplačevanje povračil stroškov, ki presegajo zneske, določene s predpisom, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih odhodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, če poseben zakon ne določa drugače.

(4)Povračila stroškov v zvezi z delom in stroškov usposabljanja prostovoljcev se ne štejejo kot posredna delitev dobička, če ne presegajo zneskov, določenih v tretji alineji prejšnjega odstavka oziroma primerljivih cen usposabljanja delavcev.

(1)Akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt socialnega podjetja mora poleg vsebine, ki jo določajo zakoni, ki urejajo pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe, opredeljevati nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe in način uresničevanja drugih načel, ki jih določa ta zakon in ki opredeljujejo njen javno koristni in socialni značaj. Kot dejavnost ali naloge socialnega podjetja mora opredeliti opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali druge dejavnosti, če hkrati določi katere skupine ljudi iz 6. člena tega zakona bo zaposlovalo, razmejiti te dejavnosti od drugih dejavnosti oziroma nalog, ter opredeliti način razpolaganja s premoženjem in porabe dobička oziroma presežkov prihodkov skladno z določbo 26. člena tega zakona.

(2)Akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt mora tudi:

-        opredeliti način upravljanja socialnega podjetja po načelu enakopravnosti,

-        določiti osebe, odgovorne za poslovodenje pri izvajanju dejavnosti socialnega podjetništva ter pogoje za njihovo imenovanje oziroma izvolitev in odgovornosti,

-        določiti nadzorni organ, ki nadzira poslovanje, skladno z določbami tega zakona, akta o ustanovitvi ali temeljnega in drugih aktov socialnega podjetja in poslovanja po načelih dobrega gospodarjenja, pravilnost finančnega in materialnega poslovanja in sestave letnega poročila, določiti pa mora tudi način izvolitve ali imenovanja članov nadzornega organa, mandatno dobo ter njegove pristojnosti, pooblastila in odgovornosti,

-        določiti, da bo socialno podjetje zaposlovalo delavce, skladno z določbo prve ali druge alineje drugega odstavka 8. člena tega zakona,

-        določiti, ali socialno podjetje v delo vključuje tudi prostovoljce,

-        določiti način udeležbe deležnikov pri upravljanju (posvetovanje, obvezno mnenje ipd.),

-        določiti pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov socialnega podjetja ali določiti, da bodo ta pravila urejena v posebnem aktu in

-        določiti pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganje s premoženjem socialnega podjetja v primeru prenehanja, skladno z določbami tega zakona.

Odgovornost za obveznosti socialnega podjetja je določena z zakoni, ki urejajo pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

(1)Vloga za registracijo nepridobitne pravne osebe, ki namerava poslovati kot socialno podjetje mora poleg vsebine in prilog, ki jih določajo posebni predpisi, vsebovati še:

-        sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno podjetje,

-        osebna imena, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča vseh oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje in obseg pooblastil za društva,

-        dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja društva.

(2)Enako vsebino mora imeti tudi vloga za registracijo spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje.

(3)V postopku mora registrski organ po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc preveriti osebne podatke o osebah, pooblaščenih za zastopanje in ustanoviteljih, v postopku registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje pa še podatek, da pravna oseba ni v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije ter da ima poravnane vse dospele davčne obveznosti in prispevke za socialno varnost delavcev.

(1)Registrski organ mora v postopku registracije ugotavljati tudi ali je akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt nepridobitne pravne osebe, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, v skladu z določbami 12. člena tega zakona. Izpolnjevanje pogojev mora ugotavljati tudi v postopkih registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje.

(2)Če je pogoj iz prejšnjega odstavka izpolnjen in pri nepridobitni pravni osebi ne obstajajo omejitve iz 9. člena tega zakona, registrski organ z aktom, s katerim odloči o vpisu nepridobitne pravne osebe oziroma spremembe v register, odloči tudi, da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek »socialno podjetje«.

Določbe 14. in 15. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za postopke za izdajo soglasja k aktu o ustanovitvi ali njegovi spremembi, kadar je za pridobitev pravne osebnosti nepridobitne pravne osebe ali za njeno preoblikovanje v socialno podjetje in za vpis v javno evidenco potrebno soglasje za to pristojnega ministrstva.

(1)Registrski organ ali ministrstvo iz prejšnjega člena mora en izvod akta nemudoma posredovati pristojnemu ministrstvu, za vzpostavitev evidence socialnih podjetij in izvajanje nadzora.

(2)En izvod akta se pristojnemu ministrstvu pošlje tudi, če socialno podjetje poda zahtevo za registracijo takšnih sprememb akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, ki bi lahko predstavljale razlog za prepoved poslovanja kot socialno podjetje.

(1)Z vpisom dostavka »socialno podjetje« pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco, nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja in lahko prične poslovati kot socialno podjetje.

(2)V pravnem prometu mora nepridobitna pravna oseba iz prejšnjega odstavka uporabljati firmo ali ime z dostavkom »socialno podjetje« ali okrajšavo »so.p.«.

(3)Drugim pravnim osebam uporaba besedne zveze »socialno podjetje« ali okrajšave »so.p.« v firmi ali imenu ni dovoljena.

(1)Socialno podjetje mora dokazila o pričetku opravljanja dejavnosti predložiti pristojnemu ministrstvu v roku enega leta od pridobitve statusa. Socialno podjetje tipa A mora predložiti dokazilo o zaposlitvi vsaj enega delavca po zaključku prvega leta poslovanja, o zaposlitvi najmanj dveh delavcev pa po zaključku drugega leta poslovanja. Socialno podjetje tipa B mora dokazilo o zaposlitvi delavcev in njihovi strukturi predložiti v roku dveh let po pridobitvi statusa.

(2)Socialno podjetje mora pristojnemu ministrstvu do 31. marca tekočega leta, poročati o morebitnem nedoseganju predpisanega obsega prihodkov od dejavnosti socialnega podjetništva v preteklem poslovnem letu. O nedoseganju predpisanega števila ali strukture delavcev mora socialno podjetje poročati v roku treh mesecev, od kar je prišlo do zmanjšanja števila delavcev oziroma do spremembe njihove strukture. V poročilu mora navesti tudi razloge za nedoseganje obsega prihodkov oziroma predpisanega števila ali strukture delavcev.

(3)Poročilu iz prejšnjega odstavka mora socialno podjetje priložiti načrt prestrukturiranja socialnega podjetja, po katerem bo socialno podjetje v naslednjem letu izkazovalo predpisan obseg prihodkov v tekočem letu oziroma časovno opredeljen kadrovski načrt zaposlitve manjkajočih delavcev za premostitveno obdobje.

(4)O porabi javnih sredstev, pridobljenih iz spodbud oziroma sredstev iz naslova oprostitev, ali olajšav namenjenih socialnim podjetjem, mora socialno podjetje poročati skladno s podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, posebnimi predpisi ali sprejetimi pogodbenimi obveznostmi.

(1)Socialnemu podjetju pristojni minister po uradni dolžnosti z odločbo prepove poslovati kot socialno podjetje, če ne izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

-        v rokih, ki jih določa prvi odstavek prejšnjega člena, ne prične opravljati dejavnosti oziroma ne izpolni pogoja glede predpisanega števila ali predpisane strukture zaposlenih delavcev oziroma v teh rokih ne predloži dokazil o izpolnjevanju pogojev;

-        deli premoženje, neposredno ali posredno deli dobiček ali presežke prihodkov ali jih namenja v nasprotju z določbo 26. člena tega zakona;

-        nenamensko uporablja prejeta javna sredstva iz naslova spodbud, oziroma sredstva iz naslova oprostitev ali olajšav, namenjenih socialnim podjetjem;

-        je v postopku o prekršku za storjen posebno hud davčni prekršek s pravnomočno odločbo ugotovljena njegova odgovornost;

-        v predpisanem roku dve zaporedni leti ne posreduje letnega poročila Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES);

-        pristojnemu ministrstvu kljub opozorilu ne posreduje poročil, ki jih je dolžno posredovati na podlagi drugega ali četrtega odstavka prejšnjega člena;

-        preneha opravljati dejavnost socialnega podjetništva ali drugo dejavnost, ki jo opravlja kot socialno podjetje ali trajno ne dosega predpisanega števila zaposlenih delavcev oziroma predpisane strukture zaposlenih delavcev;

-        ne posluje v skladu z aktom o ustanovitvi ali temeljnim aktom in s tem posluje v nasprotju z načeli socialnega podjetništva, kot jih določa 4. člen tega zakona ali sprejme takšne spremembe aktov, ki to onemogočajo;

-        se statusu pisno odpove.

(2)Šteje se, da socialno podjetje trajno ne opravlja dejavnosti socialnega podjetništva, če jo dejansko preneha opravljati ali če več kot dve leti ne dosega obsega prihodka od opravljanja dejavnosti, kot ga določa tretji odstavek 8. člena tega zakona.

(3)Šteje se, da socialno podjetje trajno ne dosega predpisanega števila zaposlenih delavcev, če v šestih mesecih od zmanjšanja števila delavcev pod število, predpisano v prvi alineji drugega odstavka 8. člena tega zakona, ne zaposli ustreznega števila novih delavcev. Šteje se, da socialno podjetje trajno ne dosega ustrezne strukture delavcev, če v roku šestih mesecev od kar ni več izpolnjevalo tega pogoja, ne zaposli zadostnega števila delavcev iz 6. člena tega zakona.

(4)Pravnomočno odločbo o prepovedi poslovanja kot socialno podjetje pristojni minister posreduje registrskemu organu, ki iz sodnega ali drugega registra oziroma javne evidence pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe izbriše dostavek »socialno podjetje« ter vpiše številko in datum pravnomočnosti odločbe.

(5)Z dnem pravnomočnosti odločbe za nepridobitno pravno osebo prenehajo vse oblike spodbud, pridobljenih na podlagi tega zakona. Morebitna neporabljena javna sredstva oziroma sredstva pridobljena na podlagi oprostitev obveznosti ali olajšav, mora nepridobitna pravna oseba vrniti v roku, določenem v odločbi iz prejšnjega odstavka.

(6)Z dnem izbrisa iz četrtega odstavka tega člena nepridobitni pravni osebi status socialnega podjetja preneha.

(1)Strokovno spremljanje poslovanja socialnih podjetij in izpolnjevanja pogojev po tem zakonu zagotavlja pristojno ministrstvo, če drug zakon ne določa drugače.

(2)Izvajalci ukrepov, ki socialnim podjetjem dodeljujejo denarna sredstva na podlagi tega zakona ali drugih predpisov, ki določajo spodbude za poslovanje socialnih podjetij, so dolžni poročati pristojnemu ministrstvu o:

-        vrsti in namenu dodeljenih sredstev socialnim podjetjem,

-        pravilnosti porabe dodeljenih sredstev,

-        morebitnih uvedenih postopkih izterjave za vračilo neupravičeno pridobljenih ali nepravilno porabljenih ali neizkoriščenih sredstvih.

(3)Nadzorni organi, ki pri izvrševanju svojih pooblastil ugotovijo, da je pri socialnemu podjetju nastopil kateri od razlogov zaradi katerega se socialnemu podjetju prepove poslovanje kot socialno podjetje, so dolžni o tem nemudoma podati pristojnemu ministru pisno prijavo, ter mu priložiti vse zbrane dokaze.

(4)Podrobnejši način spremljanja poslovanja socialnih podjetij in izpolnjevanja pogojev, podrobnejšo vsebino vloge iz 14. člena, dokazil in poročil iz 19. člena in dokazil iz prejšnjega člena tega zakona, pogoje na podlagi katerih so upravičenci iz 35. člena tega zakona upravičeni do spodbud iz posameznega ukrepa spodbujanja razvoja socialnega podjetništva, pogoje na podlagi katerih so socialna podjetja upravičena do posebnih spodbud iz 37. in 38. člena tega zakona, način spremljanja upravičenosti in poročanja socialnega podjetja, ki je upravičeno do spodbud iz 37. in 38. člena tega zakona, način izvajanja nadzora nad porabo finančnih sredstev iz naslova spodbud in oprostitev, ki jih socialno podjetje prejme na podlagi tega zakona ter način vrnitve neupravičeno pridobljenih ali nepravilno porabljenih ali neizkoriščenih sredstev s pripadajočimi obrestmi, predpiše pristojni minister s podzakonskim aktom. S podzakonskim aktom predpiše tudi podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalska organizacija iz šestega odstavka 7. člena tega zakona.

(1)Ne glede na določbe drugih zakonov, ki urejajo pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov, mora socialno podjetje, ki del svojih dejavnosti ne opravlja kot socialno podjetje, za te dejavnosti izkazovati podatke o prihodkih in odhodkih ločeno.

(2)Finančna sredstva, ki jih socialno podjetje pridobi iz naslova spodbud, oprostitev in olajšav, pridobljenih na podlagi tega zakona ali drugih predpisov, mora socialno podjetje prikazovati na posebnem kontu.

(3)Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo in ministrom, pristojnim za finance, predpiše poseben računovodski standard za socialna podjetja. Z računovodskim standardom se določi vsebina in način sestave letnega poročila socialnega podjetja ter prilog, ki omogočajo ugotavljanje poslovanja socialnega podjetja po načelih socialnega podjetništva iz tretje, šeste, sedme, desete, enajste in dvanajste alineje 4. člena tega zakona, predvsem pa:

-        razmejitev prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva od prihodkov iz drugih dejavnosti in drugih virov, z opredelitvijo odstotka glede na višino sredstev,

-        prikaz prihodkov in odhodkov iz naslova spodbud, olajšav in oprostitev na podlagi tega in drugih zakonov,

-        prikaz števila zaposlenih delavcev v obdobju najmanj devetih mesecev v letu ali števila in strukture delavcev glede na zahteve druge alineje drugega odstavka 8. člena tega zakona in števila prostovoljcev, če poseben zakon ne določa drugače,

-        razporejanje dobička oziroma presežkov prihodkov po namenu,

-        pojasnilo o doseganju ciljev socialnega podjetništva in namena socialnega podjetja (poslovno poročilo).

(4)O drugih vprašanjih vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov za socialna podjetja veljajo določbe predpisov, ki urejajo računovodstvo pravnih oseb in računovodskih standardov, ki veljajo za določeno vrsto nepridobitne pravne osebe.

(5)Nadzorni organ iz tretje alineje drugega odstavka 12. člena tega zakona mora oceniti pravilnost in popolnost podatkov v letnem poročilu socialnega podjetja. Pred sprejetjem letnega poročila mora opraviti tudi nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo finančnega in materialnega poslovanja socialnega podjetja in pravilnostjo vodenja poslovnih knjig. Oceniti mora tudi izpolnjevanje ciljev socialnega podjetništva, določenih v tem zakonu in aktu o ustanovitvi oziroma temeljnem aktu, zakonitost razporejanja dobička oziroma presežkov prihodkov in porabe dodeljenih javnih sredstev oziroma sredstev ustvarjenih z olajšavami in oprostitvami.

(6)Ocena nadzornega organa je priloga letnega poročila.

(1)Ne glede na določbe posebnih zakonov, ki urejajo pravni položaj posamezne vrste nepridobitne pravne osebe, člani socialnega podjetja odločajo po načelu enakopravnosti.

(2)Pri odločanju ima vsak član le po en glas.

(1)Delavcem in prostovoljcem, ki niso člani socialnega podjetja, mora biti zagotovljena možnost, da sodelujejo pri upravljanju socialnega podjetja, vsaj z vplivanjem na odločitve, ki so pomembne za njihovo delo in za kakovost proizvedenih izdelkov ali storitev socialnega podjetja. Uporabnikom, ki niso člani socialnega podjetja, mora biti zagotovljena možnost vplivanja na odločitve, ki zadevajo kakovost izdelkov ali storitev socialnega podjetja.

(2)Vprašanja, o katerih osebe iz prejšnjega odstavka sodelujejo pri odločanju, pravico do obveščenosti, roke in način njihovega obveščanja ter podrobnejšo opredelitev načina sodelovanja pri odločanju, mora socialno podjetje urediti v splošnem aktu, po poprejšnjem soglasju njihovih predstavnikov.

(3)Če predstavniki iz prejšnjega odstavka niso predstavniki sindikata delavcev, sami sprejmejo pravila za imenovanje svojih predstavnikov.

(1)Socialno podjetje mora zagotavljati trajno izpolnjevanje pogojev glede števila zaposlenih delavcev in posebnih pogojev glede strukture zaposlenih delavcev. Če iz objektivnih razlogov tega začasno ne more zagotavljati, mora izdelati časovno opredeljen kadrovski načrt za premostitveno obdobje in ga uskladiti s pristojnim ministrstvom, tako, da bo v šestih mesecih ponovno izpolnjevalo vse pogoje.

(2)Socialno podjetje delavcu iz 6. člena tega zakona, za katerega prejema javna sredstva za sofinanciranje plače na podlagi tega zakona, ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nedoseganja pričakovanih rezultatov, če so slabši rezultati zgolj posledica razloga, zaradi katerega je bil delavec uvrščen v posebej ranljivo skupino ljudi.

(3)Socialno podjetje lahko v delo trajno ali začasno vključuje tudi prostovoljce. Prostovoljci imajo pravico do udeležbe v vseh programih usposabljanja, potrebnih za opravljanje dela in razvoj socialnega podjetja ter pravico do nadomestila vseh stroškov povezanih z delom. Prav tako imajo pravico do nagrade skladno s posebnim zakonom.

(1)Socialno podjetje dobiček in presežke prihodkov namenja za:

-        investicije v osnovna sredstva, potrebne za opravljanje dejavnosti,

-        ohranjanje in povečevanje števila delovnih mest,

-        pokrivanje izpada prihodka zaradi večje bolniške odsotnosti oziroma manjše delovne učinkovitosti delavcev iz 6. člena tega zakona,

-        izobraževanje, in usposabljanje delavcev in prostovoljcev,

-        druge razvojne in nepridobitne dejavnosti, ki jih opravlja, če niso v izključno korist članov, za ustanovitev ali soustanovitev socialnega podjetja ali za namene razvoja socialnega podjetništva v lokalni skupnosti, določene z aktom o ustanovitvi ali temeljnim aktom,

-        povečanje premoženja socialnega podjetja,

-        delitev, če je skladno s tem in drugimi zakoni dopustna.

(2)O razporejanju dobička ali presežka prihodkov in njegovi delitvi, kadar je ta dopustna, odloča najvišji organ upravljanja socialnega podjetja.

(1)Socialno podjetje se lahko, skladno z zakoni, ki urejajo pravni položaj posamezne vrste nepridobitne pravne osebe, spoji ali pripoji le drugemu socialnemu podjetju.

(2)Razdružitev ali drugo statusno preoblikovanje socialnega podjetja je dopustno, če pravne osebe, ki nastanejo z razdružitvijo ali z drugim statusnim preoblikovanjem socialnega podjetja, izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa socialnega podjetja.

(3)Če pogoj iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen, se vpis spremembe v register ali izdaja soglasja iz 16. člena tega zakona zavrne.

(1)Ne glede na določbe drugih zakonov se po zaključenem postopku likvidacije socialnega podjetja premoženje, ki je ostalo po poplačilu upnikov in vrnitvi morebitnih prostovoljnih in obveznih deležev, lahko prenese le na drugo socialno podjetje, drugo nepridobitno pravno osebo ali na občino.

(2)Občina lahko premoženje iz prejšnjega odstavka porabi le za namene socialnega podjetništva.

(1)Načrtovan razvoj socialnega podjetništva v Republiki Sloveniji zagotavlja strategija. Strategijo na predlog sveta in po posvetovanju s socialnimi partnerji, socialnimi podjetji in drugimi organizacijami civilne družbe sprejme vlada za obdobje štirih let.

(2)Strategija zajema analizo potreb in smeri možnega razvoja socialnega podjetništva, temelje politike razvoja, strateške razvojne cilje in glavna področja razvoja socialnega podjetništva, vlogo države in njenih institucij ter občin pri izvajanju določene politike in doseganju razvojnih ciljev.

(3)Pristojno ministrstvo, v sodelovanju z vsemi ministrstvi, pristojnimi za področja dejavnosti socialnega podjetništva, pripravi program ukrepov za izvajanje strategije razvoja socialnega podjetništva za posamezno koledarsko leto ali plansko obdobje (v nadaljnjem besedilu: program ukrepov), v katerem za vsak ukrep določi predvsem:

-        cilje,

-        vsebino,

-        ciljne skupine, ki jim je ukrep namenjen,

-        pogoje za vključitev v aktivnosti in način izvajanja aktivnosti,

-        vrsto in višino upravičenih stroškov v okviru aktivnosti,

-        obdobje izvajanja aktivnosti,

-        izvajalce ali podizvajalce posameznega ukrepa,

-        vire in obseg sredstev za financiranje, ter opredelitev, ali aktivnost predstavlja državno pomoč,

-        način poročanja ter

-        merila za ocenjevanje doseganja ciljev.

(4)Program ukrepov iz prejšnjega odstavka sprejme vlada, po predhodnem mnenju sveta.

(5)Ukrepi morajo biti načrtovani tako, da omogočajo usklajeno pomoč pri ustanavljanju socialnih podjetij, pomoči za začetek njihovega poslovanja, pomoči za zagotavljanje likvidnosti in razvoj socialnega podjetja in usklajenost z izvajanjem ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter drugih razvojnih dokumentov, ki jih sprejme vlada.

(6)Če med planskim obdobjem pride do takšnih sprememb potreb ali obsega finančnih sredstev, ki zahtevajo spremembo strategije ali programa ukrepov, se strategija ali program ukrepov spremenita na način, kot se navedena dokumenta sprejemata.

Izvajanje politike razvoja socialnega podjetništva zagotavljajo ministrstva in vladne službe, vsak na svojem delovnem področju. Izvajanje politik zajema tudi predlaganje in sprejemanje predpisov, ki omogočajo ali olajšujejo poslovanje socialnim podjetjem na posameznih področjih in dejavnostih, odpravljanje administrativnih ovir za delovanje socialnih podjetij in omogočanje prenosa javnih pooblastil, če to določa zakon, tudi na socialna podjetja.

(1)Občine lahko, skladno z določbami tega zakona in zakona, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, načrtujejo, financirajo in izvajajo politike razvoja socialnega podjetništva na območju občine oziroma na ravni razvojne regije.

(2)Vlada preko sveta, ministrstev in vladnih služb spodbuja razvoj socialnega podjetništva na lokalni ravni.

(1)Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva se zagotavlja preko izvajanja ukrepov spodbujanja socialnega podjetništva, ukrepov oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja, ukrepov spodbujanja zaposlovanja in ukrepov za omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja, ki jih določa program ukrepov iz 29. člena tega zakona.

(2)Ukrepi spodbujanja socialnega podjetništva zajemajo finančne in druge ukrepe za promocijo socialnega podjetništva, za razvoj sistema informiranja in izobraževanja za socialno podjetništvo, za zagotavljanje sredstev za vzpostavitev sklada za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, za razvoj podpornih storitev socialnim podjetjem, vključno s storitvami za ustanavljanje socialnih podjetij in storitvami svetovanja prestrukturiranja socialnega podjetja, ki začasno ne izpolnjuje kriterijev iz tega zakona, za vključitev občin v izvajanje politik in ukrepov, za iskanje novih poslovnih priložnosti za socialna podjetja, vključno z izvajanjem raziskav trga za socialno podjetništvo in ugotavljanjem možnosti izvajanja javnih storitev v socialnih podjetjih.

(3)Ukrepi oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja za socialna podjetja zajemajo finančne in druge ukrepe za zagotavljanje prostorskih, tehničnih in drugih pogojev za nastajanje in delovanje socialnih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji za socialna podjetja, sofinanciranje za začetek opravljanja dejavnosti socialnega podjetja in za odpiranje novih delovnih mest, sofinanciranje ustanavljanja socialnih podjetij za izvajanje podpornih storitev za socialna podjetja ter druge ukrepe za izvajanje podpornih storitev za socialna podjetja, katerih ciljna skupina so osebe, ki ustanavljajo socialno podjetje in socialna podjetja.

(4)Ukrepi spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih zajemajo izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, katerih ciljna skupina so socialna podjetja oziroma so ciljna skupina tiste osebe, ki ustanavljajo socialno podjetje ali se bodo zaposlile v socialnem podjetju in izhajajo iz najbolj ranljivih skupin ljudi, na trgu dela, katerim je namenjeno socialno podjetništvo.

(5)Ukrepi za omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja za ustanavljanje in poslovanje socialnih podjetij zajemajo zagotavljanje ugodnejših kreditov, garancij in subvencij iz proračunskih virov, preko skladov za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in evropskih virov za socialna podjetja.

Sredstva za izvajanje ukrepov iz prejšnjega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije in iz drugih domačih in evropskih virov, na način, kot jih določajo zakoni in drugi predpisi.

Financiranje izvajanja storitev za izvedbo ukrepov iz 32. člena tega zakona se izvajalcem iz šestega odstavka 7. člena tega zakona zagotavlja na podlagi sklenjene pogodbe.

(1)Upravičenci do spodbud iz posameznih ukrepov iz 32. člena tega zakona so osebe, ki nameravajo ustanoviti socialno podjetje, socialna podjetja ali posamezniki, ki naj bi se zaposlili v socialnem podjetju.

(2)Spodbude iz prejšnjega odstavka upravičenci uveljavljajo pri izvajalcih ukrepov, določenih s programom ukrepov iz tretjega odstavka 29. člena tega zakona.

Za socialno podjetje, ki zaposluje invalide, veljajo enake finančne spodbude, kot za delodajalce, ki zaposlujejo invalide nad predpisano kvoto.

(1)Socialno podjetje, ki zaposluje osebe iz 6. člena tega zakona, ki niso invalidi, je skladno s programom ukrepov upravičeno do subvencije plače teh delavcev ter do drugih pomoči, ki jih uredba iz 6. člena tega zakona določa kot pomoči prikrajšanim delavcem, resno prikrajšanim delavcem ter osebam, ki imajo priznano omejitev, ki izhaja iz telesnih, duševnih ali psihičnih okvar.

(2)Socialno podjetje je do celotnih spodbud iz prejšnjega odstavka upravičeno, če z delavcem iz točke b) prvega odstavka 6. člena tega zakona sklene delovno razmerje za nedoločen čas ali določen čas, vendar najmanj 12 mesecev, z ostalimi najbolj ranljivimi skupinami ljudi pa za čas, za katerega so na podlagi uredbe iz prejšnjega odstavka upravičeni do subvencije plače.

(3)Če je trajanje zaposlitve krajše od 12 mesecev oziroma za skupine, ki jih uredba uvršča med resno prikrajšane delavce, krajše od 24 mesecev, se pomoč ustrezno sorazmerno zmanjša.

Socialno podjetje je v prvih dveh letih po pridobitvi statusa socialnega podjetja v skladu s programom ukrepov upravičeno do sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja oseb, odgovornih za poslovodenje in za delo z ranljivimi skupinami oseb. Socialno podjetje, ki začasno ne izpolnjuje kriterijev tega zakona, je upravičeno do sofinanciranja svetovanja za prestrukturiranje socialnega podjetja.

(1)Posebne spodbude iz prejšnjih dveh členov se izvajajo na podlagi strategije in programa ukrepov v skladu s sredstvi, ki so določena v sprejetem proračunu Republike Slovenije.

(2)Pristojno ministrstvo pred začetkom uporabe tega zakona priglasi posebne spodbude kot shemo državnih pomoči.

(1)Posebne spodbude iz 37. in 38. člena tega zakona se uveljavljajo na način, določen s programom ukrepov iz tretjega odstavka 29. člena tega zakona.

(2)O uveljavljanju posebnih spodbud iz prejšnjega odstavka odločajo izvajalci ukrepov, določeni s programom ukrepov iz tretjega odstavka 29. člena tega zakona.

S posebnimi zakoni se določijo tudi druge spodbude, oprostitve olajšave ali prednosti za socialna podjetja, ki zagotavljajo enake konkurenčne možnosti socialnih podjetij z drugimi gospodarskimi subjekti in ne predstavljajo izkrivljanja konkurence.

(1)Evidenco socialnih podjetij vodi pristojno ministrstvo. Vpis v evidenco se izvede na podlagi izvršljivega akta iz drugega odstavka 15. člena tega zakona oziroma iz 16. člena tega zakona, izbris iz evidence pa na podlagi izvršljivega akta iz prvega odstavka 20. člena tega zakona oziroma, če socialno podjetje preneha.

(2)V evidenci se vodijo naslednji podatki:

-        firma ali ime ter sedež in poslovni naslov socialnega podjetja;

-        osebna imena, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje;

-        matična številka socialnega podjetja;

-        pravnoorganizacijska oblika socialnega podjetja;

-        številka in datum izdaje in izvršljivosti akta iz 15. člena tega zakona oziroma 16. člena tega zakona ter navedbo organa, ki je akt izdal;

-        področje in dejavnost socialnega podjetništva, ki jo opravlja socialno podjetje oziroma katere najbolj ranljive skupine ljudi iz 6. člena tega zakona zaposluje socialno podjetje ter njegova dejavnost;

-        višina ustanovitvenega kapitala ali morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja društva;

-        številka in datum izdaje in izvršljivosti akta iz prvega odstavka 20. člena tega zakona oziroma datum in način prenehanja socialnega podjetja;

-        podatki iz prve in tretje alineje tega odstavka o pravnih naslednikih socialnega podjetja, ki se je statusno preoblikovalo.

(3)Evidenca se lahko vodi kot informatizirana zbirka podatkov.

(4)Evidenca je javna. Ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, so podatki o osebnem imenu in naslovu prebivališča oseb, ki imajo pooblastila za zastopanje socialnega podjetja, javni.

(5)Evidenca se vodi z namenom zbiranja, obdelovanja, posredovanja in javne objave podatkov o socialnih podjetjih, pomembnih za pravni promet.

(1)Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, katerih kršitve predstavljajo prekrške, izvajajo:

-        Inšpektorat Republike Slovenije za delo, nad izvrševanjem določb iz drugega odstavka 24. člena tega zakona ter prvega in drugega odstavka 25. člena tega zakona;

-        Davčna uprava Republike Slovenije, nad izvrševanjem določb prvega in drugega odstavka 22. člena tega zakona;

-        Tržni inšpektorat Republike Slovenije, nad izvrševanjem določbe tretjega odstavka 18. člena tega zakona;

-        AJPES, nad izvrševanjem določbe šestega odstavka 22. člena tega zakona in

-        pristojno ministrstvo, nad izvrševanjem določb 11. člena tega zakona in 26. člena tega zakona, kar zagotavlja z vpogledom v elektronske evidence in podatke o poslovanju socialnih podjetij, ter z vpogledom v dokumente neposredno pri socialnem podjetju, v okviru svojih pristojnosti.

(2)Pristojno ministrstvo za tista socialna podjetja, ki so zavezana za revidiranje poslovanja po drugih predpisih, poveri nadzor nad izvajanjem določb iz 11. člena tega zakona in 26. člena tega zakona osebam, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, opravljajo storitve revidiranja. Pristojno ministrstvo določi obseg nadzora in v državnem proračunu zagotovi sredstva za izvajanje teh nalog.

(3)Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka Slovenski inštitut za revizijo pripravi ustrezne usmeritve za delo revizorjev.

(4)Ne glede na določbo pete alineje prvega odstavka tega člena naloge prekrškovnega organa za kršitve določb 11. člena tega zakona in 26. člena tega zakona opravlja Davčna uprava Republike Slovenije.

(1)O prekrških po tem zakonu v hitrih postopkih odloča Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Davčna uprava Republike Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije in AJPES, v mejah pristojnosti, določenih s tem zakonom.

(2)Davčna uprava Republike Slovenije pravnomočno odločbo, s katero je bilo socialno podjetje kaznovano za posebno hud davčni prekršek, posreduje pristojnemu ministrstvu.

(1)Z globo od 5.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje socialno podjetje:

1.      če deli dobiček, presežke prihodkov ali premoženje v nasprotju z določbo 11. člena tega zakona;

2.      če računovodstva ne vodi v skladu s prvim ali drugim odstavkom 22. člena tega zakona;

3.      če letnemu poročilu, ki ga posreduje AJPES, ne priloži ocene nadzornega organa iz šestega odstavka 22. člena tega zakona;

4.      če vprašanj, o katerih sodelujejo osebe iz 24. člena tega zakona pri odločanju, pravice do obveščenosti, rokov in načina njihovega obveščanja ter podrobnejše opredelitve načina sodelovanja pri odločanju, ne uredi v splošnem aktu (drugi odstavek 24. člena tega zakona);

5.      če začasno ne dosega pogojev glede števila delavcev ali posebnih pogojev glede strukture delavcev, pa ne izdela načrta za premostitveno obdobje ali ga ne uskladi s pristojnim ministrstvom (prvi odstavek 25. člena tega zakona);

6.      če odpove delovno razmerje delavcu v nasprotju z drugim odstavkom 25. člena tega zakona;

7.      če dobiček in presežke prihodkov namenja v nasprotju z določbo 26. člena tega zakona.

(2)Z globo od 400 do 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba socialnega podjetja.

(1)Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki ni socialno podjetje, pa v firmi ali imenu uporablja besedno zvezo »socialno podjetje« ali okrajšavo »so. p.«.

(2)Z globo 600 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka.

Prekrškovni organ lahko globe, ki so s tem zakonom določene v razponu, izreka v mejah razpona, določnega za posamezen prekršek. Zakon o socialnem podjetništvu – ZSocP (Uradni list RS, št. 20/11) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)Vlada v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona izda uredbo iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona.

(2)Vlada najkasneje do 1. 1. 2012 sprejme strategijo za plansko obdobje od 2012–2015 in program ukrepov za leti 2012 in 2013.

(3)Vlada imenuje svet iz prvega odstavka 7. člena tega zakona najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona. Ne glede na določbe prvega odstavka 7. člena tega zakona, se do 1. 1. 2013 v svet namesto dveh predstavnikov socialnih podjetij imenujeta dva predstavnika nevladnih organizacij.

(4)Vlada sprejme uredbo iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona brez predhodnega posvetovanja s socialnimi podjetji.

(1)Pristojni minister najkasneje do 1. 1. 2012 izda podzakonski predpis iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona.

(2)Slovenski inštitut za revizijo najkasneje do 31. 10. 2011 predloži računovodski standard iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona v soglasje ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance.

(3)Slovenski inštitut za revizijo po sprejemu soglasja iz prejšnjega odstavka objavi računovodski standard v Uradnem listu Republike Slovenije.

Za izvajanje nalog, določenih s tem zakonom, se v pristojnem ministrstvu v roku šest mesecev po uveljavitvi tega zakona organizira posebna organizacijska enota za socialno podjetništvo.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se prične uporabljati 1. 1. 2012.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1I (Uradni list RS, št. 90/14) vsebuje naslednjo končno določbo: »24. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.