37. člen ZZasV-1
(odvzem službene izkaznice)
(1)Pristojni organ lahko imetniku službene izkaznice zaradi razlogov varovanja javnega interesa, pri čemer upošteva okoliščine storitve in težo kršitev ter vpliv na varnost ljudi ali premoženja, z odločbo izreče odvzem posamezne službene izkaznice, če:
1.ugotovi, da imetnik službene izkaznice ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev ali ni več poslovno sposoben,
2.že kljub pravnomočni izrečeni globi za prekrške iz te točke stori novo istovrstno kršitev:
- opravlja naloge zasebnega varovanja in ni v delovnem razmerju pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja,
- pri zasebnem varovanju uporablja druga prisilna sredstva, živali kot prisilno sredstvo ali nevarne predmete, katerih uporaba je s tem zakonom prepovedana, ali
- zaradi nezakonite in nestrokovne uporabe ukrepov varnostnika pride do povzročitve telesne poškodbe ali kršitve človekovih pravic in svoboščin,
3.mu je opravljanje zasebnega varovanja prepovedano s pravnomočno sodno odločbo, ali
4.je zaradi nezakonitega ali nestrokovnega dela imetnika službene izkaznice prišlo do hujše posledice za življenje in zdravje ljudi, javni red, javno varnost ali premoženje večje vrednosti (nujni ukrepi v javnem interesu), če javnega interesa ni bilo mogoče zavarovati z drugimi sredstvi, s katerimi bi se manj poseglo v pridobljene pravice.
(2)Če pristojni organ ugotovi, da imetnik službene izkaznice ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje nalog zasebnega varovanja, uvede postopek odvzema in o tem obvesti imetnika licence ali izvajalca internega varovanja.
(3)Imetnik službene izkaznice mora pristojnemu organu vrniti službeno izkaznico v osmih dneh po prejemu odločbe o odvzemu službene izkaznice. Če imetnik službene izkaznice ne vrne, pristojni organ v evidenco vpiše zaznamek o statusu službene izkaznice, na svoji spletni strani pa zaradi varstva ljudi in premoženja ter pravnega prometa objavi podatke o imenu in priimku imetnika in številko službene izkaznice.
(4)Obrazložen predlog za odvzem službene izkaznice z navedbo dejstev in okoliščin lahko poda tudi policija, inšpekcijski organi, reprezentativno združenje, imetnik licence ali izvajalec internega varovanja.
(5)Če policija ali inšpektor pri delu ugotovi, da ima posameznik neupravičeno službeno izkaznico, to odvzame in jo takoj pošlje pristojnemu organu v nadaljnji postopek.
- UPRS sodba I U 833/2013Upravno sodišče RS · 2014
Z določbo 1. točke četrtega odstavka 16. člena ZZasV-1 zakonodajalec ni določil, da je za osebo podan utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti, če je na abstraktni ravni mogoče kaznivo dejanje storiti v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja, ampak je določil pogoj, da je oseba konkretno kaznivo dejanje, za katero je vložena obtožba, storila v okoliščinah, ki so bile povezane z opravljanjem zasebnega varovanja. S tem, ko ni odgovorila na konkretno argumentiran ugovor tožnika, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja, je toženka zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka. Toženka sicer ima diskrecijo, da izreče ali pa ne izreče ukrep odvzema službene izkaznice, vendar mora pri tem obvezno upoštevati okoliščine storitve in težo kršitev ter vpliv na varnost ljudi ali premoženja. Tudi s tega vidika izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Toženka sicer omenja načelo sorazmernosti, vendar ga dejansko ne uporabi v tem smislu, da bi se opredelila do nujnosti ukrepa in do sorazmernosti v ožjem pomenu besede.
- UPRS sodba I U 213/2013Upravno sodišče RS · 2013
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da za tožnika obstaja utemeljen dvom o njegovi zanesljivosti in verodostojnosti, ker je bil obsojen za naklepno kaznivo dejanje, za katero je bil preganjan po uradni dolžnosti, storil pa ga je na delovnem mestu, torej v povezavi z opravljanjem varovanja. Tožnik nima prav, ko meni, da bi se mu lahko očital utemeljen dvom le v primeru, da bi storil kaznivo dejanje po uveljavitvi zakona. Kolikor bi zakon menil, da je čas storitve kaznivega dejanja relevanten za uporabo zakona (in ne ob uveljavitvi zakona odprt kazenski postopek), bi to iz njega izhajalo.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 6. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 833/2013Upravno sodišče RS · 30. 6. 2014
Z določbo 1. točke četrtega odstavka 16. člena ZZasV-1 zakonodajalec ni določil, da je za osebo podan utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti, če je na abstraktni ravni mogoče kaznivo dejanje storiti v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja, ampak je določil pogoj, da je oseba konkretno kaznivo dejanje, za katero je vložena obtožba, storila v okoliščinah, ki so bile povezane z opravljanjem zasebnega varovanja. S tem, ko ni odgovorila na konkretno argumentiran ugovor tožnika, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja, je toženka zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka. Toženka sicer ima diskrecijo, da izreče ali pa ne izreče ukrep odvzema službene izkaznice, vendar mora pri tem obvezno upoštevati okoliščine storitve in težo kršitev ter vpliv na varnost ljudi ali premoženja. Tudi s tega vidika izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Toženka sicer omenja načelo sorazmernosti, vendar ga dejansko ne uporabi v tem smislu, da bi se opredelila do nujnosti ukrepa in do sorazmernosti v ožjem pomenu besede.
- UPRS sodba I U 213/2013Upravno sodišče RS · 11. 6. 2013
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da za tožnika obstaja utemeljen dvom o njegovi zanesljivosti in verodostojnosti, ker je bil obsojen za naklepno kaznivo dejanje, za katero je bil preganjan po uradni dolžnosti, storil pa ga je na delovnem mestu, torej v povezavi z opravljanjem varovanja. Tožnik nima prav, ko meni, da bi se mu lahko očital utemeljen dvom le v primeru, da bi storil kaznivo dejanje po uveljavitvi zakona. Kolikor bi zakon menil, da je čas storitve kaznivega dejanja relevanten za uporabo zakona (in ne ob uveljavitvi zakona odprt kazenski postopek), bi to iz njega izhajalo.