16. člen ZZasV-1
(varnostni zadržki)
(1)Varnostno osebje in povezane osebe morajo biti varnostno preverjeni in ne smejo imeti varnostnih zadržkov.
(2)Varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja:
1.da je oseba pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece,
2.da je oseba pravnomočno obsojena za drugo kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece, v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja,
3.da je oseba najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja ali prekrške po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami in ji je bila izrečena globa, ali
4.da obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe.
(3)Utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe obstaja, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz kazenskih postopkov ali postopkov za prekrške lahko sklepa, da bo oseba nezakonito in nestrokovno opravljala naloge zasebnega varovanja. Pri presoji se upoštevajo okoliščine in teža storitve posameznih dejanj oziroma kršitev, vrsto in višino predpisane oziroma izrečene sankcije, čas, ki je pretekel od storitve, vpliv na varnost ljudi in premoženja, starost osebe v času storitve oziroma kršitve, povezava med dejanjem in nalogami, ki jih ali bi jih v zasebnem varovanju opravljala ter odloči v skladu z načelom sorazmernosti.
(4)Za osebo, ki že opravlja zasebno varovanje je utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti podan, če:
1.je v kazenskem postopku in je proti njej vložena obtožba za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ki ga je storil v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja, ali
2.je bila najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške, zaradi katerih se lahko po tem zakonu odvzame službena izkaznica, in ji je bila izrečena globa.
(5)Če zoper osebo, ki želi opravljati zasebno varovanje, teče postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti ali najmanj dva postopka o prekršku zoper javni red in mir z elementi nasilja ali prekršku po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, se odločitev, ali oseba izpolnjuje pogoje, odloži do pravnomočne odločitve v tem postopku.
(6)Varnostni zadržki prenehajo z izbrisom pravnomočne odločitve iz kazenske ali prekrškovne evidence.
- UPRS Sodba I U 1609/2019-16Upravno sodišče RS · 2022
Na podlagi jezikovne razlage 3. točke drugega odstavka ZZasV-1 ima oseba varnostne zadrže, ko je najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja. Pri tem na obstoj varnostnih zadržkov ne vplivajo okoliščine, da ni šlo za kršitev ZJRM-1 na javnem mestu ali v razmerju s tretjimi osebami, temveč za kršitve ZJRM-1 zaradi družinskih nesoglasij.
- UPRS sodba I U 833/2013Upravno sodišče RS · 2014
Z določbo 1. točke četrtega odstavka 16. člena ZZasV-1 zakonodajalec ni določil, da je za osebo podan utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti, če je na abstraktni ravni mogoče kaznivo dejanje storiti v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja, ampak je določil pogoj, da je oseba konkretno kaznivo dejanje, za katero je vložena obtožba, storila v okoliščinah, ki so bile povezane z opravljanjem zasebnega varovanja. S tem, ko ni odgovorila na konkretno argumentiran ugovor tožnika, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja, je toženka zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka. Toženka sicer ima diskrecijo, da izreče ali pa ne izreče ukrep odvzema službene izkaznice, vendar mora pri tem obvezno upoštevati okoliščine storitve in težo kršitev ter vpliv na varnost ljudi ali premoženja. Tudi s tega vidika izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Toženka sicer omenja načelo sorazmernosti, vendar ga dejansko ne uporabi v tem smislu, da bi se opredelila do nujnosti ukrepa in do sorazmernosti v ožjem pomenu besede.
- UPRS sodba IV U 69/2013Upravno sodišče RS · 2014
Organ je v izpodbijani odločbi pri razlagi okoliščin iz 1. točke četrtega odstavka 16. člena ZZasV-1 navedel le, da pri stranki obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti iz četrtega odstavka 16. člena, saj zoper njo že potekajo kazenski postopki za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in so v povezavi tudi z zasebnim varovanjem. Glede na tako posplošeno obrazložitev sodišče ne more preveriti tožbenega očitka, da v zadevi ni izpolnjen pogoj za odvzem službene izkaznice na podlagi 1. točke četrtega odstavka 16. člena glede tega, da naj bi bilo kaznivo dejanje, ki se očita tožniku in za katerega je vložen obtožni predlog, storjeno v zvezi z opravljanjem zasebnega varovanja.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 8. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1609/2019-16Upravno sodišče RS · 19. 8. 2022
Na podlagi jezikovne razlage 3. točke drugega odstavka ZZasV-1 ima oseba varnostne zadrže, ko je najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja. Pri tem na obstoj varnostnih zadržkov ne vplivajo okoliščine, da ni šlo za kršitev ZJRM-1 na javnem mestu ali v razmerju s tretjimi osebami, temveč za kršitve ZJRM-1 zaradi družinskih nesoglasij.
- UPRS sodba I U 833/2013Upravno sodišče RS · 30. 6. 2014
Z določbo 1. točke četrtega odstavka 16. člena ZZasV-1 zakonodajalec ni določil, da je za osebo podan utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti, če je na abstraktni ravni mogoče kaznivo dejanje storiti v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja, ampak je določil pogoj, da je oseba konkretno kaznivo dejanje, za katero je vložena obtožba, storila v okoliščinah, ki so bile povezane z opravljanjem zasebnega varovanja. S tem, ko ni odgovorila na konkretno argumentiran ugovor tožnika, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja, je toženka zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka. Toženka sicer ima diskrecijo, da izreče ali pa ne izreče ukrep odvzema službene izkaznice, vendar mora pri tem obvezno upoštevati okoliščine storitve in težo kršitev ter vpliv na varnost ljudi ali premoženja. Tudi s tega vidika izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Toženka sicer omenja načelo sorazmernosti, vendar ga dejansko ne uporabi v tem smislu, da bi se opredelila do nujnosti ukrepa in do sorazmernosti v ožjem pomenu besede.
- UPRS sodba IV U 69/2013Upravno sodišče RS · 16. 1. 2014
Organ je v izpodbijani odločbi pri razlagi okoliščin iz 1. točke četrtega odstavka 16. člena ZZasV-1 navedel le, da pri stranki obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti iz četrtega odstavka 16. člena, saj zoper njo že potekajo kazenski postopki za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in so v povezavi tudi z zasebnim varovanjem. Glede na tako posplošeno obrazložitev sodišče ne more preveriti tožbenega očitka, da v zadevi ni izpolnjen pogoj za odvzem službene izkaznice na podlagi 1. točke četrtega odstavka 16. člena glede tega, da naj bi bilo kaznivo dejanje, ki se očita tožniku in za katerega je vložen obtožni predlog, storjeno v zvezi z opravljanjem zasebnega varovanja.
- UPRS sodba I U 213/2013Upravno sodišče RS · 11. 6. 2013
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da za tožnika obstaja utemeljen dvom o njegovi zanesljivosti in verodostojnosti, ker je bil obsojen za naklepno kaznivo dejanje, za katero je bil preganjan po uradni dolžnosti, storil pa ga je na delovnem mestu, torej v povezavi z opravljanjem varovanja. Tožnik nima prav, ko meni, da bi se mu lahko očital utemeljen dvom le v primeru, da bi storil kaznivo dejanje po uveljavitvi zakona. Kolikor bi zakon menil, da je čas storitve kaznivega dejanja relevanten za uporabo zakona (in ne ob uveljavitvi zakona odprt kazenski postopek), bi to iz njega izhajalo.