Zakon o železniškem prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZZelP-UPB6)

(1)Ta zakon določa pogoje za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu, storitve, ki so na področju železniškega prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: država) z obvezno gospodarsko javno službo, javno železniško infrastrukturo, njen status in pogoje za dostop nanjo, način uresničevanja pravice do stavke na področju železniškega prometa, ustanovitev, naloge in pristojnosti regulatornega organa, ustanovitev, naloge ter pristojnosti Javne agencije za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: agencija), naloge in pristojnosti varnostnega organa, naloge in pristojnosti preiskovalnega organa.

(2)Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv: – Direktive Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti (UL L št. 237 z dne 24. 8. 1991, str. 25; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 91/440/EGS), zadnjič spremenjene z Direktivo 2007/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 44); – Direktive Sveta 95/18/ES, z dne 19. junija 1995, o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu (UL L št. 143 z dne 27. 6. 1995, str. 70; v nadaljnjem besedilu Direktiva 95/18/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44); – Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 75 z dne 15. 3. 2001, str. 29; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/14/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo 2007/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 44); – Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije 2009/149/ES z dne 27. novembra 2009 o spremembi Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih metod za izračun stroškov nesreč (UL L št. 313 z dne 28. 11. 2009, str. 65); – Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 51; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/59/ES).

(1)V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: 1. »dostop na javno železniško infrastrukturo« je pravica do njene uporabe pod določenimi pogoji; 2. »investicija v javno železniško infrastrukturo« je graditev nove javne železniške infrastrukture; 3. »licenca« je javna listina, s katero se prevozniku prizna sposobnost za opravljanje vseh ali posameznih vrst prevoznih storitev v železniškem prometu, vključno z zagotavljanjem vleke, oziroma sposobnost samo za zagotavljanje vleke; 4. »licenčni organ« je organ, pristojen za izdajanje licenc iz prejšnje alinee; 5. »mednarodne storitve prevoza blaga« so prevozne storitve, pri katerih vlak prečka najmanj eno državno mejo države članice Evropske skupnosti, lahko je sestavljen in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne in namembne postaje, vagon pa mora prečkati najmanj eno državno mejo; 6. »mednarodne storitve potniškega prometa« so storitve potniškega prometa, pri katerih vlak prečka najmanj eno mejo države članice Evropske skupnosti, pri čemer je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah; vlak je lahko sestavljen kot celota in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne ali namembne postaje, pod pogojem, da vsi vagoni prečkajo najmanj eno državno mejo; 7. »incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan z železniškim prometom in ki bi lahko vplival na njegovo varnost; 7.a »nadgradnja« je sprememba železniškega podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno delovanje podsistema; 8. »nesreča« pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in druge; 8.a »okvirna pogodba« določa značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti, ki se prosilcu lahko ponudijo za čas, ki presega eno obdobje voznega reda omrežja. Okvirna pogodba ne določa posamezne vlakovne poti, ampak je oblikovana tako, da izpolnjuje upravičene komercialne potrebe prosilca; 9. »prevozne storitve« v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu; 10. »prevoznik« je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco ter zagotavlja vleko vlakov, ali gospodarska družba, ki opravlja vleko vlakov in ima za zagotavljanje te storitve licenco; 11. »preiskovalni organ« je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov, ki je v primeru nesreče ali incidenta zadolžen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa; 12. »program omrežja« pomeni podrobno obrazložitev splošnih pravil, rokov, postopkov in meril v zvezi z ureditvijo zaračunavanja in dodeljevanja infrastrukturnih zmogljivosti; vsebuje tudi dodatne informacije, potrebne za vložitev prošenj za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, kot so na primer informacije o infrastrukturnih zmogljivostih javne železniške infrastrukture ter možnih dodatnih in pomožnih storitvah; 13. »prosilec« je prevoznik ali druga pravna oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno pot; 14. »regulatorni organ« je organ, ki skrbi za uveljavljanje temeljnih načel tega zakona in je pristojen za reševanje pritožb zoper posamične upravne akte agencije, ki se nanašajo na dodeljevanje vlakovnih poti, določanje uporabnine ter izdajo licenc ter druge naloge, ki jih določa zakon; 15. »resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; »velika škoda« pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj 2 milijona evrov; 15.a »subjekt usposabljanja« je pravna ali fizična oseba, ki jo varnostni organ pooblasti za izvajanje postopkov strokovnega usposabljanja, izpopolnjevanja in preverjanja usposobljenosti delavcev za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca; 16. »tranzit Republike Slovenije« pomeni prečkanje ozemlja Republike Slovenije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga in/ali brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Republike Slovenije; 16.a »tranzit Skupnosti« pomeni prečkanje ozemlja Evropske skupnosti brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga in/ali brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Skupnosti: 17. »upravljavec« javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo; 17.a »infrastrukturna zmogljivost« pomeni možnost načrtovanja zahtevanih vlakovnih poti za en del javne železniške infrastrukture za določeno obdobje; 18. »vlakovna pot« je zmogljivost transportne infrastrukture, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času; 18.a »vlakovna pot za določen namen (ad hoc vlakovna pot)« je vlakovna pot iz prejšnje točke, ki se dodeli za posamezne vožnje vlaka glede na proste zmogljivosti infrastrukture; 19. »varnostni organ« je organ, zadolžen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa; 20. »varnostni regulativni okvir« so predpisi, ki vsebujejo varnostne zahteve za železniški promet in veljajo za več kot enega prevoznika, ne glede na to, kateri organ jih je izdal; 21. »vozni red« je tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omrežja; 22. »vozni red omrežja« je akt agencije, ki obsega podatke o vseh načrtovanih vožnjah vlakov in tirnih vozil na železniškem omrežju v času njegove veljavnosti.

(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost železniškega prometa.

Prevoznik in upravljavec morata storitve, ki jih ponujata, zagotavljati vsakomur pod enakimi, vnaprej določenimi in objavljenimi pogoji.

Javne dobrine, ki jih s svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in upravljavec, morata zagotavljati tako, da je zagotovljena stalnost storitev, kar pomeni, da jih tisti, ki jih ponujajo, zagotavljajo brez prekinitev, redno in točno ter so skladno z vnaprej določenim programom vedno na razpolago.

(1)Storitve, ki se zagotavljajo v javnem interesu in jih ne plačujejo uporabniki v njihovi polni vrednosti, zagotavlja država ali lokalna skupnost s sredstvi iz proračuna in iz drugih virov.

(2)Druge storitve zaračunavajo izvajalci uporabnikom skladno z načeli ekonomskega poslovanja.

Zagotavljanje javnih dobrin, ki jih s svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in upravljavec, se mora prilagajati razvoju in potrebam uporabnikov ter preneha, če ni več potrebe za njihovo zagotavljanje, oziroma če se ugotovi, da jih je moč zagotoviti na drug način.

(1)Prevozne storitve v železniškem prometu opravlja prevoznik kot javni prevoz. Javni prevoz je prevoz potnikov ali blaga, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakomur in ki ga prevoznik opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o prevozu.

(2)Prevoz za lastne potrebe je prevoz oseb ali blaga v železniškem prometu, ki ga prevoznik opravlja za potrebe svoje dejavnosti.

(3)Prevozne storitve v železniškem prometu se izvajajo po tržnih pogojih, kolikor ta zakon ne določa drugače.

(1)Prevozniku, ki opravlja: – železniški prevoz potnikov v mednarodnem prometu, – železniški prevoz blaga in – kombinirani prevoz, lahko država zaradi uresničevanja posebnih interesov nadomešča del sredstev za naložbe, za raziskave in del stroškov prevozov, s katerimi se mu zagotavlja enakopraven ekonomski položaj s prevozniki blaga in potnikov v drugih vrstah prometa, oziroma zagotavlja povračilo stroškov, ki jih ima zaradi tega, ker opravlja prevoz, ki ga ne bi opravljal, če bi ga opravljal le zaradi svojega ekonomskega interesa.

(2)Za nadomestilo lahko zaprosi prevoznik, ki je registriran v Republiki Sloveniji in ki z obrazloženo zahtevo lahko izkaže, da je skladno s prvim odstavkom tega člena upravičen do nadomestila. Zahtevi mora priložiti dokazila o razliki med realizirano prodajno ceno in stroški prevoza ter ceno, ki jo dosegajo drugi prevozniki, oziroma dokazilo o ekonomski upravičenosti naložbe ali smotrnosti raziskave.

(3)Pri presoji upravičenosti zahteve prevoznika za nadomestilo stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji: – javni interes; – možnost dostopa do drugih oblik prevoza, če gre za prevoz potnikov ali blaga; – razliko med prihodkom na osnovi tarife in stroški prevoznika; – razliko med prihodki, ki jih prevoznik lahko doseže na trgu in dejanskimi stroški prevoza; – usmerjenost raziskovalnega dela v dolgoročno zasnovo razvoja slovenskega železniškega prometa s poudarkom na uresničevanju nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture; – vpliv naložbe na varnost železniškega prometa in na kvalitativne ter kvantitativne možnosti, ki jih le-ta zagotavlja uporabnikom.

(4)Vlada predpiše način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz prejšnjega odstavka tega člena.

(5)Medsebojne pravice in obveznosti uredita upravičenec, ki mu je bilo nadomestilo odobreno, in ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s pogodbo.

(6)Prevoznik, ki je prejel državno nadomestilo, mora zaradi preglednosti uporabe nadomestil, ki jih je prejel, voditi ločene evidence o prejetih nadomestilih in posredovati vse podatke, skladno z zahtevami ministrstva.

(1)Kombinirani prevoz je prevoz blaga, pri katerem se zabojnik dolžine najmanj 6 m, zamenljivo tovorišče, tovorna prikolica, sedlasti polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje in cestno tovorno vozilo prevaža v železniškem prometu ali po vodni plovni poti, pri čemer se dovoz in odvoz intermodalnih prevoznih enot z nakladališč ali razkladališč do najbližjega terminala za kombinirani prevoz, oziroma pristanišča RO-RO, opravita s cestnim prevozom.

(2)Vlada z uredbo določi razdaljo dovoza in odvoza po cestnem omrežju, dokumente, ki jih mora za izvajanje dovoza in odvoza zagotoviti prevoznik, takse in druge pristojbine, ki jih mora plačevati prevoznik za dovoz in odvoz, ter morebitne oprostitve plačila taks in pristojbin skladno z zakonom in druga vprašanja, povezana z operativnim izvajanjem dovoza in odvoza.

(1)Prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu zagotavlja država kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo v obsegu, ki jo določa prometna politika na področju javnega potniškega prometa.

(2)Obseg storitev obvezne gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka za posamezno voznoredno obdobje se določi z voznim redom za potniški promet, ki ga sprejme izvajalec gospodarske javne službe po predhodnem soglasju ministrstva. Pri tem ministrstvo zagotavlja celovitost in usklajenost sistema javnega potniškega prometa.

(3)Če so potrebe prebivalcev določenega območja večje od ponudbe prevoza, ki je zagotovljen s službo iz prejšnjega odstavka, jih skladno s svojimi potrebami in možnostmi lahko zagotavlja tudi lokalna skupnost tako, da za povečan obseg storitev zagotovi sredstva, ki jih sicer za storitve iz prvega odstavka tega člena zagotavlja država.

(4)Država ali lokalna skupnost zaradi smotrnosti in doseganja večje kakovosti uslug javnega potniškega prometa zagotavlja kot javno dobrino prevozne storitve, ki jih na načelih enotne in celovite ponudbe izvajajo prevozniki v različnih vrstah prometa.

(1)Med stavko morajo železniški delavci v skladu s predpisi o varnosti železniškega prometa, zagotavljati minimalni obseg prevoznih storitev v železniškem prometu, s katerim se zagotavlja varnost ljudi in premoženja in so nenadomestljiv pogoj za delo pravnih in fizičnih oseb ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. S kolektivno pogodbo za dejavnost železniškega prometa in z dogovorom, sklenjenim na njeni podlagi, se določijo elementi za izdelavo voznega reda ter način dela med stavko.

(2)Med stavko morajo delavci opravljati tudi prevozne storitve v železniškem prometu za obrambo, zaščito in reševanje oziroma dela, ki so potrebna, da se med naravno in drugo nesrečo rešijo človeška življenja in premoženje.

(3)Stavka, ki se izvaja skladno s predpisi, kolektivno pogodbo in na njeni podlagi sklenjenim dogovorom, se ne šteje za posebne razmere v gospodarstvu v smislu 8. člena tega zakona.

(1)Ob posebnih razmerah, ki jih ugotovi vlada (naravne in druge nesreče, motnje v gospodarstvu ipd.), lahko ta določi prednostne prevozne storitve v železniškem prometu.

(2)Vlada lahko pooblasti ministra, pristojnega za promet, da v primerih iz prejšnjega odstavka določi vlake, ki morajo voziti, in delo, ki mora biti v zvezi s tem opravljeno, pri čemer mora ob naravnih in drugih nesrečah upoštevati odločitve organov, ki vodijo zaščito, reševanje in pomoč.

(3)V vojnem ali izrednem stanju lahko minister, pristojen za promet, določi način dela pri prevoznikih in tistih pravnih osebah, ki opravljajo gospodarsko javno službo v železniškem prometu.

(1)Javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.

(2)Javna železniška infrastruktura je grajeno javno dobro v lasti države in se uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(3)Železniški promet na javni železniški infrastrukturi se odvija pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo varnost železniškega prometa. Prevozne storitve v železniškem prometu morajo biti opravljene skladno s predpisi, ki urejajo javni prevoz potnikov in blaga.

(4)Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je na javni železniški infrastrukturi mogoče pridobiti služnost napeljevanja vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovoda, služnost prehoda ter pravico do uporabe na podlagi zakupa ali najema. Pogodbe o služnosti in zakupno ali najemno pogodbo sklepa z uporabnikom upravljavec.

(5)Država lahko zaradi javne koristi del javne železniške infrastrukture izroči v uporabo lokalni skupnosti, ki to javno infrastrukturo potrebuje za zadovoljevanje potreb prebivalcev svojega območja po javnem prevozu ali zadovoljevanje potreb svojega gospodarstva, ki ga prevoznik noče ali ne more zagotoviti. Javna železniška infrastruktura v tem primeru ostane državna last, država in lokalna skupnost pa s pogodbo, ki jo v posameznem primeru v imenu države na podlagi pooblastila vlade sklene upravljavec, uredita medsebojna razmerja zlasti v zvezi z vzdrževanjem javne železniške infrastrukture in vodenjem prometa na njej ter zagotavljanjem prometne varnosti.

Sestavni deli javne železniške infrastrukture so: – zemljišča, na katerih je zgrajena javna železniška infrastruktura in zemljišča, ki so namenjena njeni funkcionalni rabi; – tiri in progovno telo, zlasti nasipi, useki, drenaže, odvodni jarki in kanali, obložni zidovi, nasadi za zaščito pobočij itd.; – zgornji ustroj zlasti tirnice, vodilne tirnice, pragovi, vezni in pritrdilni material, greda, vključno s tamponskim slojem, kretnice, križišča, obračalnice in prenosnice (razen tistih, ki so izključno namenjene lokomotivam); – potniški peroni; – tovorne klančine, dostopne poti, zidne ograje, žive meje, palisade, protipožarni pasovi, naprave za ogrevanje kretnic, snegolovi; – grajeni objekti, zlasti mostovi, prepusti, nadhodi, predori, galerije, podporni in oporni zidovi ter objekti za zaščito pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne naprave; – nivojski prehodi, vključno z napravami za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu; – dostopne poti za potnike in dovoz blaga; – signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave na odprti progi, na železniških in ranžirnih postajah, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave, tirne zavore; – električna razsvetljava, namenjena varnemu železniškemu prometu; – naprave za pretvorbo in prenos električne energije kot pogonske energije za vleko vlakov, zlasti elektro-napajalne postaje, energetski vodi od elektro-napajalnih postaj do voznega omrežja, vozno omrežje z nosilno konstrukcijo; – stavbe, namenjene vodenju železniškega prometa, in stavbe, ki se uporabljajo za neposredno opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja obstoječe javne železniške infrastrukture; – ranžirne postaje s pripadajočimi napravami.

(2)Sestavni deli javne železniške infrastrukture niso popravljalni tiri (tiri za popravilo železniških vozil in odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov), tiri v lokomotivskih depojih in garažni tiri.

(1)Vzdrževanje javne železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa na njej je obvezna gospodarska javna služba.

(2)Gospodarsko javno službo iz prejšnjega odstavka opravlja upravljavec na podlagi pogodbe o opravljanju gospodarske javne službe.

(3)Vzdrževanje javne železniške infrastrukture obsega predvsem izvajanje oziroma organiziranje: – vzdrževalnih del, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost; v redna vzdrževalna dela sodi tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, ki pomeni zamenjavo komponent pri preventivnem in korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo identično funkcijo in enako delujejo ter nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema; – obnov javne železniške infrastrukture.

(4)Vodenje železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi obsega predvsem: – vodenje prometa vlakov; – izvajanje voznega reda omrežja; – opravljanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih; – nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu; – obveščanje varnostnega organa o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo, in obveščanje Prometnega inšpektorata Republike Slovenije o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu.

(5)Vlada z uredbo določi način opravljanja gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena in z upravljavcem sklene pogodbo iz drugega odstavka tega člena.

(6)Upravljavec vzpostavi in vodi informacijski sistem vodenja obnov ali nadgradenj javne železniške infrastrukture, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah obnov ali nadgradenj, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje obnov ali nadgradenj in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema.

(7)Minister natančneje določi vsebino in način vodenja informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka.

(1)Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo izvaja upravljavec na podlagi pogodbe, ki jo sklene z vlado.

(2)Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo obsega predvsem: – pripravo predloga načrta vzdrževanja obstoječe javne železniške infrastrukture; – pripravo strokovnih podlag za nove razvojne projekte železniške infrastrukture; – sklepanje pravnih poslov povezanih z gospodarjenjem z javno železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena. Prihodki ustvarjeni z gospodarjenjem iz četrte alinee tega odstavka se namensko uporabijo za vzdrževanje javne železniške infrastrukture.

Upravljavec poleg nalog iz 11. in 11.a člena tega zakona opravlja še naslednje naloge: – nadzor nad investicijskimi deli zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa; – izdajo soglasij za posege v progovni in varovalni progovni pas v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa; – izdelavo in objavo programa omrežja; – upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji.

Naloge upravljavca izvaja gospodarska družba za vzdrževanje javne železniške infrastrukture in izvajanje drugih nalog upravljavca, ki je ustanovljena kot odvisna družba družbe Slovenske železnice d.o.o.

(1)Delu javne železniške infrastrukture se lahko odvzame status grajenega javnega dobra le, če ni več potreben za odvijanje javnega železniškega prometa ter opravljanje prevoznih storitev v javnem železniškem prometu.

(2)Če je delu javne železniške infrastrukture odvzet status grajenega javnega dobra, odloča o njegovi namembnosti vlada.

(1)Cilji in naloge strategije razvoja železniškega prometa, investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture se natančneje določijo v nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program), ki ga na predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije za obdobje najmanj petih let.

(2)Z nacionalnim programom se v zvezi z investicijami v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanjem javne železniške infrastrukture podrobneje določijo vrstni red prednostnih nalog investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničevanja posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na prometno-političnih in razvojnih ciljih ob upoštevanju objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih merilih.

(3)Na podlagi nacionalnega programa, na predlog ministrstva, sprejme vlada letni načrt investicij v javno železniško infrastrukturo in letni načrt vzdrževanja javne železniške infrastrukture za koledarsko leto. O uresničevanju letnega načrta poroča vlada Državnemu zboru Republike Slovenije po izteku obdobja, za katero je bil sprejet.

(4)Letni načrt investicij javne železniške infrastrukture na predlog gospodarske družbe iz prvega odstavka 13.a člena tega zakona pripravi ministrstvo. Letni načrt vzdrževanja in nadgradenj javne železniške infrastrukture na predlog upravljavca pripravi ministrstvo.

(5)Vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo obsega zlasti: – pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa; – organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije v skladu s predpisi; – izdajanje soglasij povezanih s prostorskimi rešitvami in gradnjo ter izvajanjem drugih del na zemljiščih ali v bližini zemljišč kjer je predvidena gradnja nove javne železniške infrastrukture.

(1)Vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo iz petega odstavka prejšnjega člena v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja gospodarska družba, ki opravlja dejavnost vodenja investicij in jo določi Vlada Republike Slovenije. Edini ustanovitelj in družbenik te družbe je Republika Slovenija. Poslovni delež družbe se ne more deliti ali prenesti na drugo osebo.

(2)Družba iz prejšnjega odstavka vzpostavi in vodi informacijski sistem vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah investicij, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje investicij in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema.

(3)Minister natančneje določi vsebino in način vodenja informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka.

(4)Družba ima sedež v Mariboru.

(1)Gradnja in dogradnja javne železniške infrastrukture, predvidena z nacionalnim programom razvoja železniške infrastrukture, se lahko zagotovi tudi v obliki javno zasebnega partnerstva, skladno z določili zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo in tega zakona. V tem primeru mora biti pod enakimi pogoji zagotovljen prost dostop do železniške infrastrukture in stopnja varnosti železniškega prometa kot velja za obstoječo javno železniško infrastrukturo.

(2)V javno zasebnem partnerstvu, katerega predmet je dogradnja obstoječega železniškega omrežja ali gradnja nove proge, se zagotavlja funkcija upravljavca javne železniške infrastrukture tako, da koncesionar v obdobju koncesije, prevzame odgovornost za poslovne učinke gospodarjenja in za poslovno tveganje v zvezi s predmetom koncesije. Upravljavec iz prvega odstavka 27.c člena zakona, pa v imenu in za račun koncesionarja prevzame odgovornost za izvajanje funkcije upravljavca iz 11. člena tega zakona, če to funkcijo izvaja pod ekonomsko primerljivimi pogoji, konkurenčno in v skladu z normativi za izvajanje tovrstnih storitev na evropskem trgu.

(3)Vlada v aktu o javno-zasebnem partnerstvu na predlog ministrstva določi predmet javno-zasebnega partnerstva, uredi pravice in obveznosti koncesionarja javno-zasebnega partnerstva ter določi predviden način financiranja javno-zasebnega partnerstva in druga finančna razmerja.

(4)V primeru, da upravljavec iz prvega odstavka 27.c člena ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, lahko vlada v okviru predmeta javno-zasebnega partnerstva iz drugega odstavka določi, da izvajalec javno zasebnega partnerstva opravlja obvezne gospodarske službe iz 11. člena tega zakona, razen nalog iz četrtega odstavka tega člena, naloge iz 11.a člena tega zakona ter naloge upravljavca iz 11.b člena tega zakona, razen nalog iz druge alinee tega člena.

(1)Prevoznik lahko opravlja vožnjo na javni železniški infrastrukturi, če je njemu ali drugemu prosilcu, za katerega opravlja prevoz, odobrena vlakovna pot. Brez dodeljene vlakovne poti dostop na javno železniško infrastrukturo ni dovoljen.

(2)Pravice do uporabe vlakovne poti, ki je dodeljena prosilcu, ni mogoče prenesti na drugo osebo.

(3)Če prevoznik uporablja vlakovno pot, ki je bila dodeljena prosilcu, ki ni prevoznik, za izvajanje njegove poslovne dejavnosti, se to ne šteje za prenos pravice uporabe.

(4)Agencija lahko dodeli vlakovno pot prosilcu, ki nima sedeža v državi članici Evropske skupnosti, če je zagotovljena vzajemnost pogojev in postopkov dodeljevanja vlakovnih poti z državo, kjer je registriran prosilec.

(5)Prosilec mora vložiti popolno vlogo za dodelitev vlakovne poti, ki bo dodeljena za naslednje vozno-redno obdobje, najkasneje do drugega ponedeljka v mesecu aprilu tekočega leta. To ne velja za vlakovne poti za določen namen, ki se dodeljujejo sproti glede na vloge prevoznikov in glede na proste zmogljivosti javne železniške infrastrukture. Agencija mora o zahtevi za dodelitev vlakovne poti, ki jo je prejela od prosilca ali ji jo je poslal pristojni organ države, na ozemlju katere je izhodiščna točka določene prevozne storitve v železniškem prometu, odločiti najkasneje do drugega ponedeljka v mesecu oktobru tekočega leta, o zahtevi za dodelitev vlakovne poti za določen namen pa mora odločiti čimprej, vendar najkasneje v petih dneh od prejema popolne vloge. V postopku dodeljevanja vlakovne poti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odločbo agencije lahko prosilec vloži pritožbo na regulatorni organ. Pritožba zoper odločbo agencije ne zadrži izvršitve. Vloga, ki je bila zavrnjena zaradi nezadostnih infrastrukturnih zmogljivosti, se ponovno prouči ob naslednji prilagoditvi voznega reda omrežja, če tako zahteva prosilec. Zainteresiranim strankam morajo biti na voljo datumi teh prilagoditev. Agencija praviloma dodeljuje vlakovne poti enkrat letno ob pripravi novega voznega reda omrežja za naslednje vozno-redno obdobje.

(6)Pri dodeljevanju vlakovne poti mora agencija upoštevati naslednje kriterije: – obseg storitev; – čim večjo izkoriščenost javne železniške infrastrukture; – pokritje stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja prometa na njej z uporabnino; – obseg dodatnih storitev, ki jih bo potreboval prevoznik; – ponujena jamstva za dobro izvedbo prevoznih storitev v železniškem prometu na zaprošeni vlakovni poti; – druge elemente, ki vplivajo na gospodarno upravljanje javne železniške infrastrukture.

(7)Prevoznik, ki mu je dodeljena vlakovna pot, mora opravljati prevoz v javnem železniškem prometu skladno s predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu. S pogodbo prevoznik in upravljavec natančneje uredita medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem tehničnih in drugih pogojev varnosti železniškega prometa. Določbe pogodb, ki jih sklepa upravljavec s prevozniki, morajo biti nediskriminatorne.

(8)Agencija lahko zlasti v primeru preobremenjene infrastrukture ukine vlakovno pot, ki se je najmanj en mesec uporabljala v manjšem obsegu, kot ga določa program omrežja, razen če se to zgodi zaradi neekonomskih razlogov, na katere prevoznik nima vpliva.

(9)Vlada podrobneje predpiše način dodeljevanja vlakovnih poti ter način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz šestega odstavka tega člena.

(1)Prosilec, ki namerava zaprositi za dodelitev vlakovne poti, da bi izvajal mednarodno storitev potniškega prometa, mora o tem obvestiti agencijo ter vse pristojne upravljavce infrastrukture in regulatorne organe na predvideni vlakovni poti.

(2)Da bi omogočil presojo namena izvajanja mednarodne storitve potniškega prometa v skladu s tretjim odstavkom 15.b člena tega zakona in morebitnih ekonomskih učinkov na obstoječe obvezne gospodarske javne službe za izvajanje prevoza potnikov (v nadaljnjem besedilu tega podpoglavja: javna služba) v skladu s prvim odstavkom 15.c člena tega zakona, regulatorni organ obvesti organe, ki so dodelili pravico za izvajanje javne službe, druge organe, ki imajo pravico omejiti dostop do javne železniške infrastrukture v skladu s tem zakonom, ter vse prevoznike v železniškem prometu, ki izvajajo javno službo na progi predvidene mednarodne storitve potniškega prometa.

(1)Prevozniki Evropske skupnosti imajo pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, z namenom opravljanja vseh vrst storitev prevoza blaga.

(2)Dostop po tirih do terminalov, vključno z opravljanjem storitev v njih, in dostop do pristanišč, povezanih z železniškimi dejavnostmi iz tega člena, ki jih uporablja ali bi jih lahko uporabljal en ali več končnih odjemalcev, se nediskriminatorno in pregledno zagotovi vsem prevoznikom v železniškem prometu. Zahteve prevoznika po dostopu pa se lahko omejijo samo, če za to obstajajo druge rešitve na javni železniški infrastrukturi, ki so izvedljive pod tržnimi pogoji.

(3)Prevozniki Evropske skupnosti imajo od 1. januarja 2010 pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, z namenom izvajanja mednarodnih storitev potniškega prometa, pri čemer lahko potniki vstopajo in izstopajo na katerikoli postaji na mednarodni progi, vključno s postajami na območju Republike Slovenije. Pri tem mora biti glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah. Na zahtevo agencije ali zainteresiranih prevoznikov regulatorni organ odloči, ali je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah.

(4)Infrastrukturna zmogljivost se šteje za razpoložljivo za izvajanje vseh vrst prevoznih storitev, ki so v skladu s tehničnimi in drugimi značilnostmi posamezne proge, na kateri se želi pridobiti vlakovno pot.

(5)Kadar obstajajo ustrezne nadomestne proge, lahko agencija po posvetovanju z zainteresiranimi strankami določi, da se določene infrastrukturne zmogljivosti (proge) uporabijo praviloma samo za določene vrste prometa. V tem primeru agencija pri dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti da tej vrsti prometa prednost. Posebna infrastruktura, določena v tem odstavku, se uporablja tudi za druge vrste prometa, če so zmogljivosti na voljo in je vozni park v skladu s tehničnimi značilnostmi, potrebnimi za delovanje na tej progi.

(6)Kadar se določi posebna infrastruktura v skladu s prejšnjim odstavkom, se to navede v programu omrežja.

(1)Če je na določeni progi že podeljena pravica izvajanja javne službe in bi pravica prevoznikov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ogrozila gospodarsko ravnotežje pogodbe za izvajanje javne službe, se ta pravica lahko omeji.

(2)Pravica iz tretjega odstavka 15.b člena se omeji tako, da se prevozniku ob dodelitvi vlakovne poti določi, da potniki lahko vstopajo ali izstopajo samo na začetni in končni postaji vlakovnih poti, ki jih zajema ena ali več pogodb za izvajanje javne službe.

(3)O tem, ali bi gospodarsko ravnotežje lahko bilo ogroženo, odloči regulatorni organ. Njegova odločitev temelji na podlagi objektivne ekonomske analize in vnaprej določenih meril, ki jih določi in javno objavi regulatorni organ.

(4)Odločitev regulatornega organa iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo: – pristojni organ, ki je podelil pravico za opravljanje javne službe; – agencija; – upravljavec infrastrukture; – prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja javno službo.

(5)Subjekti iz prejšnjega odstavka so regulatornemu organu dolžni posredovati vse informacije, potrebne za njegovo odločitev. Regulatorni organ preuči prejete informacije in se po potrebi o njih posvetuje z vsemi vpletenimi stranmi. Regulatorni organ izda obrazloženo odločbo v roku 60 dni od prejema vseh potrebnih informacij.

(6)Po preteku rokov in ob izpolnitvi pogojev, ki jih določi regulatorni organ v odločbi iz prejšnjega odstavka, lahko subjekti iz četrtega odstavka tega člena in prevoznik, ki je zaprosil za dostop do javne železniške infrastrukture, od regulatornega organa zahtevajo, da ponovno preuči razmere in odloči, ali je gospodarsko ravnotežje pogodbe za izvajanje javne službe še vedno ogroženo.

(1)V kolikor se dostop do javne železniške infrastrukture ne omeji v skladu s prejšnjim členom, se lahko prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v notranjem ali mednarodnem prometu med vsaj dvema postajama na območju Republike Slovenije in se ne izvaja v okviru javne službe, naloži posebno dajatev.

(2)Dajatev iz prejšnjega odstavka mora biti enaka za vse prevoznike ne glede na to, ali izvajajo notranji ali mednarodni prevoz potnikov. Dajatev je nadomestilo za izgubo dohodka pri izvajanju javne službe in je namenjeno izvajanju javne službe. Ta dajatev ne sme presegati stroškov, ki so nastali z izvajanjem javne službe, ob upoštevanju ustreznih prihodkov in razumnega dobička.

(3)Pri določitvi dajatve iz tega člena se mora upoštevati predpise Evropske skupnosti in načela pravičnosti, preglednosti, nediskriminacije in sorazmernosti, predvsem med povprečno ceno storitve potniku in višino dajatve. Celoten znesek dajatve ne sme ogroziti ekonomske izvedljivosti storitve, za katero se dajatev določi.

(4)Podatke o dajatvah iz tega člena, ki omogočajo sledljivost izvora dajatev in njihove uporabe, vodi Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Te podatke na zahtevo posreduje Komisiji Evropske skupnosti.

(5)V primeru iz prvega odstavka tega člena dajatev določi Vlada Republike Slovenije.

(1)Za uporabo javne železniške infrastrukture prevoznik plačuje uporabnino. Uporabnina je namenjena kritju stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture.

(2)Kriteriji, na podlagi katerih se določi uporabnina za uporabo javne železniške infrastrukture, so: – stroški vzdrževanja javne železniške infrastrukture; – dolžina omrežja javne železniške infrastrukture, ki ga uporablja prevoznik; – število vozil, s katerimi vozi prevoznik po omrežju iz prejšnje alinee; – stroški energije; – vlakovni kilometri; – brutotonski kilometri; – vrsta prevoznih sredstev, ki jih prevoznik uporablja na omrežju iz tretje alinee; – čas uporabe omrežja iz tretje alineje; – hitrost vlaka; – smeri prevoza; – kategorija vlaka; – količinski popusti.

(3)Na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka določi višino uporabnine agencija. Višina uporabnine za minimalni paket storitev dostopa do javne železniške infrastrukture in za dostop po tirih do objektov, potrebnih za izvajanje železniških storitev, ne sme biti višja od stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju posamezne storitve oziroma v času uporabe infrastrukture.

(4)Upravljavcu se ob upoštevanju varnosti, vzdrževanja in izboljšanja kakovosti infrastrukturnih storitev zagotovijo spodbude za zniževanje stroškov zagotavljanja infrastrukture in višine uporabnine.

(5)Prevoznikom in upravljavcu se določijo spodbude, ki jih lahko prejmejo, če zmanjšajo motnje v prometu ali izboljšajo delovanje infrastrukture ali če zagotovijo boljšo izvedbo vlakovnih poti od načrtovane. Določijo se tudi pogodbene kazni za vsa ravnanja, ki motijo delovanje omrežja in denarna nadomestila, ki jih prejmejo prevozniki, ki imajo motnje. Najvišje zneske pogodbenih kazni in načine zagotavljanja spodbud za prevoznike in upravljavca določi Vlada Republike Slovenije.

(6)Z uredbo vlada predpiše vrednotenje kriterijev za določanje višine uporabnine, varščine, postopek poračunavanja varščine in uporabnine, način plačevanja in evidentiranja vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad plačevanjem ter sankcioniranje neplačevanja uporabnine.

(1)Agencija in prosilec lahko skleneta okvirno pogodbo, v kateri določita značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti za obdobje, ki je daljše od veljavnosti voznega reda omrežja. Okvirna pogodba ne določa posamezne vlakovne poti, ampak je oblikovana tako, da navaja upravičene komercialne potrebe prosilca.

(2)Okvirna pogodba se praviloma sklepa za obdobje petih let in se obnavlja za obdobja, enaka njenemu prvotnemu trajanju. Agencija lahko v določenih primerih sklene okvirno pogodbo za daljše ali krajše obdobje. Obdobje, daljše od petih let, je treba utemeljiti z obstojem gospodarskih pogodb, posameznih naložb ali tveganj.

(3)V primeru obsežnih in dolgoročnih naložb v posebno infrastrukturo iz petega odstavka 15.b člena tega zakona, ki jih prosilec ustrezno utemelji, se lahko sklene okvirna pogodba na tem delu infrastrukture za obdobje do 15 let. Obdobje, daljše od 15 let, je dopustno le v izjemnih primerih, zlasti v primeru obsežnih in dolgoročnih naložb in predvsem, kadar so takšne naložbe vezane na pogodbene obveznosti, vključno z večletnim amortizacijskim načrtom.

(4)Prosilec lahko v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva podrobno opredelitev karakteristik infrastrukturnih zmogljivosti, ki mu bodo zagotovljene v času trajanja okvirne pogodbe, vključno s pogostnostjo, obsegom in kakovostjo vlakovnih poti.

(5)Sklenjena okvirna pogodba ne preprečuje, da bi določeno infrastrukturo uporabljali tudi drugi prosilci ali da bi se uporabljala za druge storitve v železniškem prometu.

(6)Okvirna pogodba mora dopuščati spremembo ali omejitev zapisanih pogodbenih pogojev tako, da se omogoči boljšo uporabo oziroma izkoriščenost javne železniške infrastrukture.

(7)Razen v primerih iz prejšnjega odstavka lahko okvirna pogodba določa odškodnino ali drugo nadomestilo za nasprotno stranko, če se okvirna pogodba sporazumno spremeni ali preneha veljati.

(8)Pred sklenitvijo okvirne pogodbe mora prosilec pridobiti predhodno odobritev regulatornega organa.

(9)V okvirni pogodbi opredeljene prosilčeve potrebe po vlakovnih poteh ne smejo zasesti vseh infrastrukturnih zmogljivosti proge ali progovnega odseka v eni uri. Vlada Republike Slovenije določi minimalni obseg prostih zmogljivosti, ki jih ni mogoče zasesti z okvirnimi pogodbami.

(10)Agencija lahko zlasti v primeru preobremenjene infrastrukture zmanjša rezervirane zmogljivosti, ki so se najmanj en mesec uporabljale v manjšem obsegu, kot ga določa program omrežja, razen če se to zgodi zaradi neekonomskih razlogov, na katere prevoznik nima vpliva.

(11)Splošne značilnosti sklenjenih okvirnih pogodb morajo biti ob upoštevanju poslovne tajnosti dostopne vsem zainteresiranim osebam.

(12)Agencija nemudoma obvesti upravljavca o sklenjenih okvirnih pogodbah.

(1)Za licenco lahko zaprosi prevoznik, ki je za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu registriran v Republiki Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje: – da ni v stečajnem postopku; – da član njegovega poslovodstva ni bil obsojen na zaporno kazen v trajanju enega leta ali več, zaradi storitve kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa, kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost ali kaznivega dejanja zoper zdravje ljudi; – da izpolnjuje zahteve, ki se nanašajo na njegovo finančno sposobnost in strokovno usposobljenost; – ter da je zmožen kriti morebitno odškodnino, ki izhaja iz odškodninske odgovornosti, ki bi nastala pri opravljanju njegove dejavnosti.

(2)Zahteve v zvezi s finančno sposobnostjo so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da bo v obdobju dvanajstih mesecev lahko izpolnjeval svoje obveznosti iz naslova dejavnosti, za katero želi pridobiti licenco.

(3)Zahteve, ki se nanašajo na strokovno usposobljenost, so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da ima vzpostavljeno organiziranost upravljanja, ki zagotavlja ustrezna znanja oziroma izkušnje, potrebna za varen in zanesljiv nadzor obratovanja in nadzor nad postopki, katerih vrsta je opredeljena v licenci.

(4)Prevoznik izkaže, da je zmožen kriti morebitno odškodninsko odgovornost iz naslova škode, ki bi jo utrpeli potniki, prtljaga, tovor, pošta ali tretje osebe, ki bi lahko nastala pri opravljanju njegove dejavnosti tako, da dokaže, da je ustrezno zavarovan za kritje svoje odgovornosti v primeru nesreče.

(5)Licenco izda oziroma podaljša agencija.

(6)Prevoznik, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon, je upravičen do dodelitve licence za opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu. Licenco si je prevoznik dolžan pridobiti za tiste prevozne storitve, ki jih želi izvajati.

(7)Licenca sama po sebi imetniku ne daje pravice dostopa do javne železniške infrastrukture.

(8)Vlada z uredbo predpiše, kako se ugotavlja izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena, postopek za ugotavljanje pogojev za začasen odvzem, preklic veljavnosti ali podaljšanje licence in postopek obveščanja tujih licenčnih organov, če njen nosilec v naši državi krši pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati.

(1)V Republiki Sloveniji veljajo licence, ki jih izdaja agencija. Veljajo tudi licence, ki jih izdajajo licenčni organi držav članic Evropske skupnosti.

(2)Licenca velja toliko časa, dokler prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve, ki jih predpisuje ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.

(3)Če agencija resno dvomi, ali imetnik licence izpolnjuje pogoje in zahteve za podelitev licence, določene v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, lahko kadar koli preveri, ali jih dejansko izpolnjuje. Za zagotovitev izvedbe te naloge lahko agencija kadarkoli izvede upravni nadzor.

(4)Če agencija ugotovi, da imetnik licence ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence, licenco začasno odvzame, ali prekliče njeno veljavnost in jo odvzame.

(5)Če se utemeljeno sumi, da imetnik licence, ki mu je licenco izdal pristojni organ druge države, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence, mora agencija, o tem nemudoma obvestiti licenčni organ druge države, ki je licenco izdal.

(6)Če so podani razlogi za odvzem licence, ker niso izpolnjeni pogoji, ki se nanašajo na zagotovitev finančnih sposobnosti, kot so opredeljene v drugem odstavku prejšnjega člena, je agencija nosilcu ne odvzame pod pogojem, da varnost prometa ni ogrožena. Če nosilec v šestih mesecih od ugotovitve dejstev iz prejšnjega stavka ne zagotovi pogojev, kot jih za njegovo finančno sposobnost predpisuje ta zakon, mu agencija licenco odvzame.

(7)Če imetnik licence preneha z izvajanjem prevoznih storitev v železniškem prometu za šest mesecev ali jih ne začne izvajati šest mesecev po dodelitvi licence, mu lahko agencija naloži, da licenco predloži zaradi ponovnega ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in jo začasno odvzame.

(8)Če prosilec začenja z dejavnostjo izvajanja prevoznih storitev v železniškem prometu, lahko zaprosi za določitev roka, daljšega od roka, določenega v prejšnjem odstavku. Agencija lahko prosilcu ob upoštevanju posebne narave storitev, ki jih bo izvajal, rok podaljša.

(9)O statusnih spremembah mora imetnik licence najkasneje v osmih dneh po prejemu sklepa registrskega sodišča obvestiti agencijo. Agencija, predvsem če gre za združitev ali prevzem, odloči, da mora imetnik za licenco ponovno zaprositi. Od vložitve zahteve za licenco do odločitve agencije lahko imetnik opravlja prevozne storitve v železniškem prometu v obsegu, kot mu to dovoljuje veljavna licenca, razen če agencija zaradi ogrožanja varnosti prometa prekliče veljavnost dosedanje licence.

(10)Če namerava imetnik licence pomembneje spremeniti ali razširiti svojo dejavnost, mora zaprositi za novo licenco.

(11)Če agencija prevozniku licenco začasno odvzame, prekliče njeno veljavnost ali izda novo licenco oziroma podaljša njeno veljavnost, mora nemudoma o tem obvestiti Komisijo Evropske skupnosti.

(1)Regulatorni organ odloča o pritožbah povezanih s: – programom omrežja; – v programu omrežja vsebovanimi merili; – dodeljevanjem vlakovnih poti; – določanjem in zaračunavanjem uporabnin; – izdajanjem licenc, pa tudi o drugih vprašanjih, ki so ključnega pomena za enakopravno uporabo javne železniške infrastrukture; – dostopom do javne železniške infrastrukture v skladu z 10. členom Direktive Sveta 91/440/EGS.

(2)Regulatorni organ opravlja tudi naslednje naloge: – na zahtevo prosilca da predhodno soglasje k okvirni pogodbi za uporabo javne železniške infrastrukture; – da soglasje k nadaljnjemu zaračunavanju uporabnine v skladu s tretjim odstavkom 26. člena Direktive 2001/14/ES; – nadzoruje pogajanja o višini uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture in prepove nadaljnja pogajanja v kolikor ugotovi, da se z njimi kršijo določbe tega zakona ali drugi predpisi izdani na njegovi podlagi; – spremlja konkurenco na trgih železniških prevoznih storitev, vključno s trgom železniškega prevoza blaga in potnikov, ter v primeru, da ugotovi kršitve svobodne konkurence ali kršitve predpisov glede določanja vlakovnih poti in uporabnine, po uradni dolžnosti ukrepa v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo železniški promet.

(3)Regulatorni organ mora biti organizacijsko, finančno, pravno in pri odločanju neodvisen od upravljavca železniške infrastrukture, organa za zaračunavanje uporabnine, organa za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti, vseh pristojnih organov, udeleženih v postopku sklepanja pogodb za opravljanje javnih služb s področja železniškega prometa, in od prosilcev.

(4)Če regulatorni organ sam ugotovi, da je bila kršena svobodna konkurenca na področjih iz tega člena, z odločbo odredi potrebne ukrepe za vzpostavitev svobodne konkurence ali prepove določena ravnanja, ki omejujejo svobodno konkurenco.

(5)Prosilec ima pravico vložiti pritožbo pri regulatornem organu, če meni, da je bil nepravično obravnavan, diskriminiran ali kako drugače oškodovan, še zlasti proti odločitvam upravljavca in prevoznika v železniškem prometu.

(6)Regulatorni organ zagotavlja, da so uporabnine za uporabo železniške infrastrukture v skladu s poglavjem II Direktive 2001/14/ES nediskriminatorne. Pogajanja o višini uporabnin za uporabo železniške infrastrukture med prosilci in organom, ki določa uporabnino so dovoljena le v primeru, če se izvajajo pod nadzorom regulatornega organa, ki posreduje takoj, ko je verjetno, da bodo pogajanja kršila določbe tega zakona.

(7)Regulatorni organ ima pravico od agencije, upravljavca, prosilcev in vsake prizadete tretje stranke, zahtevati potrebne informacije, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih nalog navedenih v tem členu. Te informacije mu morajo biti predložene takoj oziroma v roku, ki ga določi regulatorni organ.

(8)Regulatorni organ odloči o vsaki pritožbi in sprejme ukrepe za ureditev razmer najpozneje v dveh mesecih po prejemu vseh potrebnih informacij za odločitev. Odločitev regulatornega organa je dokončna in zavezujoče za vse stranke v postopku. Zoper odločbe regulatornega organa je dopusten upravni spor.

(9)Regulatorni organ lahko zahteva od agencije, da popravi splošne akte, če meni, da so z njimi kršena načela, ki zagotavljajo enakopravno obravnavo vseh uporabnikov javne železniške infrastrukture ter zemljišč in objektov splošnega pomena za odvijanje železniškega prevoza.

(10)Regulatorni organ pri odločanju o posamičnih upravnih zadevah iz svoje pristojnosti, postopa v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.

(11)Naloge regulatornega organa opravlja Agencija za pošto in elektronske komunikacije.

Vlada lahko na predlog ministra, pristojnega za promet, zniža ali oprosti plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je prihodek proračuna države, če gre za zemljišče, potrebno za gradnjo ali rekonstrukcijo javne železniške infrastrukture.

(1)Za opravljanje nalog iz tega člena, vlada ustanovi javno agencijo za železniški promet.

(2)Agencija izdaja za izvrševanje javnih pooblastil splošne akte, ki urejajo pravna razmerja na njenem delovnem področju in se nanašajo zlasti na uradne evidence agencije, zbiranje in dajanje podatkov z njenega delovnega področja in druga vprašanja, ki se nanašajo na izpolnjevanje nalog agencije. Agencija na prvi stopnji izdaja upravne odločbe na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu, ki jih do njene ustanovitve izdaja ministrstvo.

(3)Agencija opravlja naloge za zagotovitev nediskriminatornega dostopa do železniške infrastrukture, kar vključuje: – dodeljevanje vlakovnih poti; – določanje, zaračunavanje in pobiranje uporabnine; – izdelavo, sprejem in objavo voznega reda omrežja ter nadzor nad izvajanjem voznega reda omrežja; – zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti; – zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa; – dodeljevanje, preklic ali začasen odvzem licenc; – nadzor nad veljavnostjo in izpolnjevanjem pogojev za izdajo licenc, varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil, nadzor nad realizacijo plačila uporabnine in realizacijo odobrenih vlakovnih poti. Naloge iz prve, druge, tretje, četrte in pete alinee opravlja samostojna notranja organizacijska enota agencije, ki ni povezana z opravljanjem nalog varnostnega organa.

(4)Agencija opravlja tudi naslednje naloge: – naloge varnostnega organa; – izvajanje ukrepov v zvezi z uporabo TSI.

(5)Agencija pri odločanju o posamičnih upravnih zadevah iz svoje pristojnosti postopa v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.

(6)Za zagotovitev neodvisnosti agencije od upravljavca in prevoznikov, člani sveta agencije ne smejo biti osebe zaposlene pri upravljavcu ali prevozniku ali osebe, za katere obstaja zaradi njihovih povezav z upravljavcem ali prevozniki možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih zasleduje agencija. Z aktom o ustanovitvi agencije se določijo natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani sveta agencije.

(7)Vlada Republike Slovenije predpiše način izdelave voznega reda omrežja in nadzora nad izvajanjem voznega reda omrežja.

(1)Agencija se financira iz državnega proračuna in iz lastnih prihodkov.

(2)Prihodki agencije so: – plačila stroškov postopkov za dodeljevanje licenc, varnostnih spričeval, varnostnih pooblastil in drugih posamičnih aktov z delovnega področja agencije; – drugi prihodki.

(1)Prometni inšpektorat Republike Slovenije izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov in drugih splošnih aktov, v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.

(2)Neposredne naloge inšpekcijskega nadzora po tem zakonu opravljajo inšpektorji za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji).

(3)Inšpektor mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu.

(4)Inšpektorju je zagotovljen enak položaj, pravice in obveznosti kot jih ima inšpektor po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor.

(5)Inšpektor ima pri opravljanju nadzora v skladu s tem členom, naslednje pravice in dolžnosti: – odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v roku, ki ga določi; – prepovedati nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu prevozniku, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument, – prepovedati nadaljnje opravljanje nalog upravljavcu, če ne izpolnjuje pogojev, določenih v varnostnem pooblastilu; – druge pravice in dolžnosti, ki jih imajo inšpektorji po zakonu, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo, vključno s pravicami in dolžnostmi prekrškovnega organa.

(6)Zoper odločbo inšpektorja po prejšnjem odstavku je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo. Pritožba zoper odločbo, s katero je odrejena takojšnja odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varnost železniškega prometa, ne zadrži njene izvršitve. Odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika je dolžna najkasneje v osmih dneh po preteku roka, določenega za odpravo pomanjkljivosti, inšpektorja obvestiti o izpolnitvi z odločbo odrejenih ukrepov.

(7)V kolikor inšpektor pri svojem delu ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji pod katerimi so bili izdani varnostno spričevalo, varnostno pooblastilo, dovoljenje za obratovanje strukturnih podsistemov in dovoljenje za začetek obratovanja novih in bistveno spremenjenih tirnih vozil, mora o tem takoj obvestiti varnostni organ.

(1)Zemljišča in objekte, ki so del javne železniške infrastrukture, določi Vlada Republike Slovenije.

(2)Zemljišča in objekte iz prejšnjega odstavka vpiše v zemljiško knjigo sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 3000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik, ki izvaja prevozne storitve v železniškem prometu: – brez dodeljene vlakovne poti ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljena (prvi in šesti odstavek 15. člena); – brez licence ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je ta dodeljena (prvi in šesti odstavek 16. člena); – brez varnostnega spričevala ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je to dodeljeno (prvi in drugi odstavek 18. člena); – ne zagotovi agenciji vseh podatkov, do katerih je upravičena na podlagi predpisov.

(2)Z globo od 3000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec, ki opravlja svoje naloge v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljeno varnostno pooblastilo.

(3)Z globo od 400 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba prevoznika oziroma upravljavca, ki stori prekršek iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 5.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec, če ne zagotovi ločenega računovodstva v skladu s četrtim odstavkom 27.c člena.

(2)Z globo od 800 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 2.500 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik ali upravljavec, če: – ne nudi tehnične pomoči varnostnemu organu na njegovo zahtevo (tretji odstavek 24. člena tega zakona); – ne zagotovi varnostnemu organu neoviran dostop do vseh dokumentov in prostorov, naprav, objektov in opreme ali na drug način prepreči ali onemogoči njegovo delo (tretji odstavek 24. člena tega zakona); – ne obvesti preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih (sedmi odstavek 26. člena tega zakona); – se ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor odredil odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti (prva alinea petega odstavka 25. člena tega zakona); – ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor prepovedal nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu (druga alinea petega odstavka 25. člena tega zakona); – inšpektorja v roku ne obvesti o izvršitvi ukrepov (šesti odstavek 25. člena tega zakona); – prepreči ali onemogoči inšpektorju opravljanje nalog inšpekcijskega nadzorstva ali mu ne da potrebnih podatkov (sedmi odstavek 25. člena tega zakona).

(2)Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 2.000 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki takoj oziroma v določenem roku ne zagotovi zahtevanih informacij regulatornemu organu (sedmi odstavek 18.d člena tega zakona).

(2)Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 40 do 500 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Sredstva in obveznosti do virov sredstev obstoječe javne železniške infrastrukture in z njo povezanih finančnih obveznosti, se iz premoženja javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., izločijo po stanju na dan 31. 12. 1999.

(2)Sredstva počitniških zmogljivosti, s katerimi na podlagi zakona o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami Slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) gospodari javno podjetje Slovenske železnice, d.d., se prenesejo na to javno podjetje, razen sredstev počitniških zmogljivosti, ki so jih do 1. 1. 1999 uporabljali delavci zavodov Železniška srednja šola Ljubljana in Srednja prometna šola Maribor in katera se prenesejo v premoženje, ki ga upravljata ta dva zavoda. Sredstva počitniških zmogljivosti, s katerimi na podlagi navedenega zakona gospodarijo SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o., se prenesejo v premoženje SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o. Vlada s sklepom določi sredstva počitniških zmogljivosti, ki se prenesejo na javno podjetje Slovenske železnice, d.d. in na SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o.

(1)Država prevzame izpolnjevanje obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške infrastrukture, ki izhajajo iz: – 26. in 27. člena zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice, (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93); in posojil, za katere je dano poroštvo države na podlagi: – zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske banke za obnovo in razvoj, za obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana (ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93); – zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodb o najetju posojil Evropske investicijske banke za obnovo slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni list RS, št. 71/93); – zakona o garanciji Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju kredita Evropske investicijske banke za projekt Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni list RS, št. 39/94); – zakona o poroštvu Republike Slovenije za najete kredite Slovenskih železnic, d.d., za odplačilo obveznosti iz naslova najetih kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ – Uradni list RS, št. 17/96); – zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kredita najetega pri Evropski investicijski banki za transjugoslovanski železniški projekt II/A (ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97); – zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge na smeri Puconci–Hodoš–državna meja (ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98); – zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del za posodobitev in razvoj železniške infrastrukture (ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99). Obveznosti iz posojilnih pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz četrtega odstavka tega člena.

(3)Sredstva za odplačevanje obveznosti, navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagotavlja država v proračunu.

(4)Ministrstvo, pristojno za finance, z javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.

(5)Država bo v letu 2000 prevzela dolgove, ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.

(6)Država v letu 2001 prevzame dolgove javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge v smeri Puconci–Hodoš–državna meja (Uradni list RS, št. 85/00) in zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del gradnje in vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 30/01).

(7)Država v letu 2003 prevzame dolg javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., iz naslova posojila najetega na podlagi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 59/02).

(8)Do prevzema dolga iz prejšnjega odstavka se sredstva za odplačevanje obresti in ostalih stroškov iz najetega posojila zagotavljajo iz proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za finance.

(1)Za čas do izvedbe reorganizacije javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., sklene država z njim pogodbe: – za opravljanje prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu, ki ga kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja država in – za opravljanje nalog pooblaščenega upravljavca.

(2)Pogodbe iz prejšnjega odstavka sklene z javnim podjetjem Slovenske železnice, d. d. v imenu in za račun države po predhodni odobritvi vlade agencija.

Šteje se, da prevoznik, ki opravlja prevozne storitve v železniškem prometu ob uveljavitvi tega zakona, izpolnjuje pogoje za pridobitev licence in varnostnega spričevala po tem zakonu.

Obstoječa pogodbena razmerja v zvezi z najemom, zakupom ali prodajo posameznih delov javne železniške infrastrukture, ki jih je sklenilo javno podjetje Slovenske železnice, d.d., ostanejo v veljavi tudi po začetku veljavnosti tega zakona, s tem da mora biti ne glede na določbe pogodbe zagotovljen prost pristop na javno železniško infrastrukturo. Če je treba, mora najemnik, zakupnik ali kupec z lastnikom ali njegovim pooblaščencem skleniti dodatek k pogodbi.

Predpise iz četrtega odstavka 4. člena, drugega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 6. člena, četrtega odstavka 11. člena, sedmega in enajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in tretjega odstavka 18. člena izda vlada najkasneje v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Dogovor iz prvega odstavka 7. člena tega zakona sklenejo stranke kolektivne pogodbe najkasneje do 31. 12. 1999.

Z začetkom veljavnosti tega zakona preneha veljati zakon o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 71/93), zakon o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) in zakon o poravnavi obveznosti Slovenskih železnic na področju prometnih storitev (Uradni list RS, št. 37/95).

(1)Določbe druge alinee točke a, določbe točke b in določbe prve in druge alinee točke c petega odstavka 15. člena ter določbe drugega stavka prvega odstavka 17. člena tega zakona se začnejo uporabljati, ko postane Republika Slovenija članica Evropske unije. Določbe tretje alinee točke c petega odstavka 15. člena tega zakona se začnejo uporabljati 15. marca 2008.

(2)Dokler Republika Slovenija ni članica Evropske skupnosti, se kombinirani promet uvršča med prevozne storitve v železniškem prometu, ki so javna dobrina. Za zagotavljanje sredstev za kombinirani promet se uporabljajo pravna pravila, kot jih določajo 3., 4., 6. in 7. člen zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Tabela: Sestavni del ZZeIP

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Republika Slovenija daje poroštvo iz prejšnjega člena pod naslednjimi pogoji: – moratorij: najmanj eno leto; – ročnost: najmanj 7 let; – obrestna mera: primerljiva za obresti za posojila z državnim poroštvom; – vsi stroški, povezani s pripravo in odobritvijo posameznega posojila, ne smejo presegati 0,5 odstotka vrednosti glavnice posojila.

(2)Obseg izdajanja poroštev Republike Slovenije se zmanjšuje z vsakokratnim zneskom najetega posojila, za katerega bo dano poroštvo Republike Slovenije.

Direktor Direkcije za železniški promet opravlja funkcijo kot direktor agencije do poteka mandatne dobe, za katero je imenovan.

Do začetka delovanja agencije izvaja njene pristojnosti Direkcija za železniški promet.

(1)Postopke, ki jih ob uveljavitvi tega zakona vodi Direkcija za železniški promet, nadaljuje po svoji ustanovitvi agencija.

(2)Naloge, ki jih določa drugi odstavek 21. člena zakona kot naloge Direkcije za železniški promet pa s tem zakonom niso določene kot naloge agencije, opravlja ministrstvo.

Agencija opravlja svoje delo na sedežu dotedanje Direkcije za železniški promet.

Proračunska sredstva, namenjena za delo agencije, se v proračunu za leto 2003 in 2004 štejejo sredstva na proračunskih postavkah Direkcije za železniški promet. Proračunska sredstva iz navedenih postavk črpa agencija na podlagi pogodbe, ki jo sklene z Ministrstvom za promet.

Vlada sprejme ustanovitveni akt agencije najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Kazenske določbe zakona in zakona o varnosti železniškega prometa (Uradni list RS, št. 85/2000), ki se nanašajo na upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se v zvezi z opravljanjem nalog, ki jih določa 11. člen zakona kot naloge opravljanja gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega prometa, nanašajo na pooblaščenega upravljavca in njegovo odgovorno osebo.

Kazenske določbe zakona in zakona o varnosti železniškega prometa, ki se nanašajo na upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se, razen določb iz prejšnjega člena, nanašajo na agencijo in njeno odgovorno osebo.

Predpise iz četrtega odstavka 4. člena, drugega odstavka 5. člena, drugega odstavka 6. člena, petega odstavka 11. člena, osmega in dvanajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in tretjega odstavka 18. člena zakona uskladi vlada z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen prve alinee 8. člena tega zakona, ki se, razen za obračun uporabnine, začne uporabljati 1. 1. 2005.

Obresti in ostali stroški iz posojila najetega na podlagi zakona iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, ki jih je javno podjetje Slovenske železnice, d.d., do uveljavitve tega zakona že poravnalo posojilodajalcu namesto države, se v roku največ šestdesetih dni od uveljavitve tega zakona poravnajo Slovenskim železnicam, d.d., ali njihovemu pravnemu nasledniku iz sredstev ministrstva, pristojnega za finance.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega zakona uravnalni organ nadaljuje z delom kot regulatorni organ.

Vlada Republike Slovenije uskladi Sklep o ustanovitvi Javne agencije za železniški promet (Uradni list RS, št. 30/03 in 59/03) s tem zakonom v roku 90 dni od njegove uveljavitve.

(1)Republika Slovenija z dnem uveljavitve tega zakona prevzame dolg agencije iz naslova črpanih posojil, navedenih v prilogi 1 tega zakona, ki je njegov sestavni del.

(2)Obveznosti iz posojilnih pogodb s poroštvom države iz prejšnjega odstavka tega člena prevzame Republika Slovenija po stanju na dan uveljavitve tega zakona.

(3)Prevzeta obveznost se evidentira le na kontih bilance stanja državnega proračuna. S prevzemom dolga s strani Republike Slovenije ne nastane nobena terjatev do agencije.

(4)Sredstva za odplačevanje obveznosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, zagotavlja Republika Slovenija v državnem proračunu.

(1)Postopke izdajanja dovoljenj in soglasij, ki jih izdaja agencija na podlagi Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo), z dnem prevzema pravic in obveznosti iz drugega odstavka 40. člena tega zakona prevzamejo Slovenske železnice.

(2)Organi, ki so opravljali naloge v skladu z Zakonom o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) in Zakonom o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) do uveljavitve tega zakona, opravljajo te naloge do njihovega prenosa na pristojne organe, določene s tem zakonom.

(1)Javni uslužbenci agencije, ki so opravljali nadzor nad opravljanjem gospodarskih javnih služb, investicijami in trženjem javne železniške infrastrukture, do uveljavitve tega zakona, sklenejo pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom pristojnim za promet oziroma upravljalcem.

(2)Javni uslužbenci agencije, ki glede na vsebino svojega dela opravljajo javne naloge in bodo v ministrstvu opravljali javne naloge se ob smiselni uporabi 194. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo) z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest prevedejo v ustrezne uradniške nazive in sklenejo pogodbo o zaposlitvi.

(3)Šteje se, da javni uslužbenci iz prejšnjega odstavka izpolnjujejo pogoje glede strokovnega izpita za imenovanje v naziv, če na dan prevedbe v naziv izpolnjujejo pogoje iz 193. in 193.a člena Zakona o javnih uslužbencih, pri čemer se kot službena doba šteje tudi doba v agenciji.

(4)Javni uslužbenci, ki bodo razporejeni na uradniška delovna mesta, pa nimajo opravljenega strokovnega izpita in ne izpolnjujejo pogoja za priznavanje izpolnjevanja pogoja glede strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka, morajo strokovni izpit opraviti v treh letih po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.

(5)Vsi ostali javni uslužbenci agencije, ki opravljajo po vsebini strokovno tehnične naloge in bodo v ministrstvu opravljali strokovno tehnične naloge, z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest sklenejo pogodbo o zaposlitvi za ustrezna delovna mesta. V primeru, da ne izpolnjujejo pogojev za zasedbo tega delovnega mesta lahko opravljajo delo na takih delovnih mestih še naprej ob pogoju, da gre po vsebini in zahtevnosti za istovrstne naloge.

Prvo referenčno leto za letno poročilo varnostnega organa iz osmega odstavka 24. člena zakona je leto 2006.

Prve okvirne pogodbe v skladu s 15.e členom zakona se lahko od 1. januarja 2010 sklepajo za obdobje petih let z možnostjo enkratnega podaljšanja, in sicer na podlagi značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti, ki so jih uporabljali prosilci, ki so izvajali storitve pred 1. januarjem 2010, pri čemer se upoštevajo prosilčeve posebne naložbe ali sklenjene gospodarske pogodbe. Začetek veljavnosti takšne pogodbe odobri regulatorni organ.

(1)Agencija v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona od Slovenskih železnic d.o.o. prevzame dela in naloge zaračunavanja uporabnine ter zaposlene, ki na Slovenskih železnicah d.o.o. opravljajo ta dela in naloge.

(2)Zaposlenim iz prejšnjega odstavka se zaradi spremembe delodajalca pravice in obveznosti iz delovnega razmerja določijo v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja.

(3)Slovenske železnice d.o.o. v roku sedmih dni po uveljavitvi tega zakona posredujejo Ministrstvu za promet seznam delovnih opravil in nalog z zahtevano stopnjo izobrazbe za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena s seznamom delavcev ter programske opreme, potrebnih za izvajanje nalog v zvezi z zaračunavanjem uporabnine in izdelavo voznega reda omrežja.

(4)Ministrstvo za promet zagotovi, da se ustrezna višina proračunskih sredstev, namenjenih za izvajanje nalog in potrebno opremo za zaračunavanje uporabnine, prenese iz sredstev, namenjenih za izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja prometa, na agencijo.

(5)Vlada Republike Slovenije v treh mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi določbe Uredbe o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Uradni list RS, št. 38/08) z določbami tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Vlada Republike Slovenije določi družbo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo iz 13.a člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Družba prevzame naloge od Direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Naloge glede vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo in izvajanja revizij projektne dokumentacije, do prevzema teh nalog s strani gospodarske družbe iz 13.a člena zakona, še naprej izvaja Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Ob prevzemu nalog vodenja investicij družba prevzame tudi del zaposlenih, ki na dan uveljavitve tega zakona izvaja naloge vodenja investicij. Del zaposlenih, ki na dan uveljavitve tega zakona izvaja naloge nadzora nad izvajanjem gospodarskih javnih služb, izvajanjem nadgradenj in druge naloge, ki niso neposredno povezane z vodenjem investicij, prevzame Ministrstvo za promet.

(3)Javna agencija za železniški promet v osmih mesecih od uveljavitve tega zakona od družbe Slovenske železnice d.o.o. prevzame naloge, povezane z izdelavo voznega reda omrežja in zaračunavanjem ter pobiranjem uporabnine. Do prevzema te naloge nalogo izdelave voznega reda omrežja še naprej izvaja upravljalec javne železniške infrastrukture.

(4)Družba Slovenske železnice d.o.o. postopke nadgradnje javne železniške infrastrukture, ki jih izvaja ob uveljavitvi tega zakona, dokonča po dosedanjih predpisih.

Zaposlenim iz prejšnjega člena se zaradi spremembe delodajalca pravice in obveznosti iz delovnega razmerja določijo v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja oziroma zakona, ki ureja pravice in obveznosti javnih uslužbencev.

(1)Naloge upravljavca javne železniške infrastrukture od družbe Slovenske železnice d.o.o. prevzame gospodarska družba, ki je ustanovljena kot odvisna družba družbe Slovenske železnice d.o.o. za upravljanje z javno železniško infrastrukturo v dveh mesecih od njene ustanovitve. Do takrat naloge upravljavca javne železniške infrastrukture opravlja družba Slovenske železnice d.o.o.

(2)Vlada Republike Slovenije za izvajanje nalog upravljavca iz prejšnjega odstavka sklene pogodbo z gospodarsko družbo iz prejšnjega odstavka.

(1)Minister, pristojen za promet, izda podzakonske predpise iz sedmega odstavka 11. člena in tretjega odstavka 13.a člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Informacijski sistem iz šestega odstavka 11. člena in drugega odstavka 13.a člena zakona se vzpostavi v dveh letih od uveljavitve tega zakona.

(3)Vlada Republike Slovenije izda predpis iz petega odstavka 15.d člena zakona in predpis iz sedmega odstavka 21. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.