18. člen ZProst
(vsebina dogovora o prostovoljskem delu)
(1)Bistvene sestavine dogovora o prostovoljskem delu so:
- določitev kraja in časa trajanja prostovoljskega dela, če gre za prostovoljsko delo v tujini pa tudi podatki o nastanitvi ter načinu zagotavljanja drugih pogojev za opravljanje prostovoljskega dela,
- opis prostovoljskega dela,
- določitev usposabljanja za prostovoljsko delo in mentorstva,
- določitev načina zagotavljanja varnosti prostovoljca, če se to delo opravlja v okoliščinah, ki bi lahko ogrozile njegovo varnost, življenje ali zdravje,
- določitev upravičenih stroškov vezanih na opravljanje prostovoljskega dela in njihove povrnitve prostovoljcu in
- določitev načina prenehanja in odpovedi dogovora.
(2)Bistvena sestavina dogovora o prostovoljskem delu je tudi izjava prostovoljca, da na njegovi strani ne obstajajo zdravstvene ali druge okoliščine, ki bi mu onemogočale ali bistveno oteževale izpolnjevanje obveznosti ali bi lahko ogrozile njegovo zdravje ali življenje in zdravje oseb, s katerim med opravljanjem prostovoljskega dela prihaja v stik.
(3)Obvezna sestavina dogovora s prostovoljcem, ki opravlja prostovoljsko delo z osebami s posebnimi potrebami in drugimi ranljivimi skupinami, je izjava prostovoljca, da pri njem niso podane okoliščine iz drugega odstavka 11. člena tega zakona. Prostovoljska organizacija lahko od prostovoljca zahteva tudi predložitev potrdila iz kazenske ali druge ustrezne uradne evidence, ki to dokazuje.
(4)Če se sklepa dogovor o prostovoljskem delu z osebo, ki ji je v celoti odvzeta poslovna sposobnost ali z otrokom do dopolnjenega 15. leta, sklene dogovor v njenem imenu skrbnik ali zakoniti zastopnik.
(5)Če se sklepa dogovor o prostovoljskem delu z mladoletno osebo ali osebo, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, je dogovor veljaven, ko k njemu da soglasje zakoniti zastopnik ali skrbnik, v skladu s predpisi, ki urejajo poslovno sposobnost navedenih oseb.
- VSM Sodba I Cp 854/2022Višje sodišče v Mariboru · 2023
Pravna teorija poudarja, da je protipravno ravnanje vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica je možnost nastanka škode, pri čemer je pomembno, da je odgovorna oseba (objektivno) sposobna predvideti, da njeno ravnanje lahko povzroči širok spekter različnih škodljivih posledic, četudi ni sposobna predvideti konkretnih značilnosti vsake mogoče (manj verjetne) posledice. Tožnik je tako na dan škodnega dogodka, ko si je namestil raztegljiv pas preko telesa in ga nato pritrdil s fleksi raztegljivim povodcem, ravnal v skladu z navodili oskrbnika, kar je bilo skladno z njegovo obveznostjo po 3. alineji prvega odstavka 28. člena ZProst, zato mu iz tega naslova ni mogoče očitati soprispevka, sploh pa ne višjega soprispevka, kot ga je ocenilo sodišče prve stopnje.
- VDSS sodba in sklep Pdp 335/2015Višje delovno in socialno sodišče · 2015
Tožnik je v spornem obdobju pri toženi stranki opravljal delo po „pogodbi o volonterskem usposabljanju“. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da delo po takšni pogodbi ni skladno z veljavno zakonodajo in gre za delo na črno. Poleg tega pogodbi o volonterskem usposabljanju nista bil sklenjeni zaradi strokovnega usposabljanja zaradi priprave na strokovni izpit, saj je tega po končanem pripravništvu tožnik že opravil. Ker je tožnik delo pri toženi stranki opravljal samostojno in je pripravništvo ter strokovni izpit že opravil, kar pomeni, da ni šlo primarno za usposabljanje, temveč je šlo za dejansko samostojno opravljanje dela, je v spornem obdobju obstajalo delovno razmerje kljub temu, da manjka plačilo za delo kot element delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med tožnikom in toženo stranko obstajalo delovno razmerje za čas od 1. 5. 2014 do 3. 6. 2014, saj po tem datumu tožnik ni več prihajal na delo in ni bil s toženo stranko v nobenem razmerju, ki bi lahko imelo elemente delovnega razmerja. Skladno z ustaljeno sodno prakso mora delavec v primeru, da dejansko delovno razmerje že preneha, uveljaviti in doseči ugotovitev nezakon
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 2. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba I Cp 854/2022Višje sodišče v Mariboru · 28. 2. 2023
Pravna teorija poudarja, da je protipravno ravnanje vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica je možnost nastanka škode, pri čemer je pomembno, da je odgovorna oseba (objektivno) sposobna predvideti, da njeno ravnanje lahko povzroči širok spekter različnih škodljivih posledic, četudi ni sposobna predvideti konkretnih značilnosti vsake mogoče (manj verjetne) posledice. Tožnik je tako na dan škodnega dogodka, ko si je namestil raztegljiv pas preko telesa in ga nato pritrdil s fleksi raztegljivim povodcem, ravnal v skladu z navodili oskrbnika, kar je bilo skladno z njegovo obveznostjo po 3. alineji prvega odstavka 28. člena ZProst, zato mu iz tega naslova ni mogoče očitati soprispevka, sploh pa ne višjega soprispevka, kot ga je ocenilo sodišče prve stopnje.
- VDSS sodba in sklep Pdp 335/2015Višje delovno in socialno sodišče · 8. 10. 2015besedilo 2011–2015
Tožnik je v spornem obdobju pri toženi stranki opravljal delo po „pogodbi o volonterskem usposabljanju“. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da delo po takšni pogodbi ni skladno z veljavno zakonodajo in gre za delo na črno. Poleg tega pogodbi o volonterskem usposabljanju nista bil sklenjeni zaradi strokovnega usposabljanja zaradi priprave na strokovni izpit, saj je tega po končanem pripravništvu tožnik že opravil. Ker je tožnik delo pri toženi stranki opravljal samostojno in je pripravništvo ter strokovni izpit že opravil, kar pomeni, da ni šlo primarno za usposabljanje, temveč je šlo za dejansko samostojno opravljanje dela, je v spornem obdobju obstajalo delovno razmerje kljub temu, da manjka plačilo za delo kot element delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med tožnikom in toženo stranko obstajalo delovno razmerje za čas od 1. 5. 2014 do 3. 6. 2014, saj po tem datumu tožnik ni več prihajal na delo in ni bil s toženo stranko v nobenem razmerju, ki bi lahko imelo elemente delovnega razmerja. Skladno z ustaljeno sodno prakso mora delavec v primeru, da dejansko delovno razmerje že preneha, uveljaviti in doseči ugotovitev nezakon