Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.zunanji zrak je zunanji zrak v troposferi, razen na delovnih mestih na prostem, kjer se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo zdravje in varnost pri delu, ter na katerih je omejen dostop javnosti (v nadaljnjem besedilu: zrak);
2.onesnaževalo je katera koli snov, ki je prisotna v zraku in za katero je verjetno, da ima škodljive učinke na zdravje ljudi oziroma na okolje;
3.raven je koncentracija onesnaževala v zraku ali njegove usedline na površinah v danem času;
4.ocenjevanje je katera koli metoda, uporabljena za merjenje, izračunavanje, napovedovanje ali ocenjevanje ravni;
5.upravljanje so dejavnosti in ukrepi, ki ohranjajo in izboljšujejo kakovost zraka;
6.mejna vrednost je raven, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere cilj je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma okolje, jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo je v določenem roku treba doseči, ko pa se ta doseže, se ne sme preseči;
7.kritična vrednost je raven, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere preseganje ima lahko za posledico neposredne škodljive učinke na nekatere receptorje, kakor so drevesa, druge rastline ali naravni ekosistemi, vendar ne na človeka;
8.sprejemljivo preseganje je odstotek mejne vrednosti, za katerega se ta vrednost lahko preseže pod pogoji iz te uredbe;
9.ciljna vrednost je raven, določena s ciljem izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma okolje, jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo je treba, če je to mogoče, doseči v določenem času;
10.načrt za kakovost zraka je program ukrepov na degradiranem okolju, ki določa ukrepe za doseganje mejnih ali ciljnih vrednosti, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
11.alarmna vrednost je raven, katere preseganje pomeni tveganje za zdravje ljudi zaradi kratkotrajne izpostavljenosti celotnega prebivalstva in pri kateri so potrebni takojšnji ukrepi;
12.dolgoročni cilj je raven, ki jo je treba doseči dolgoročno, da bi se zagotovilo učinkovito varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja, razen kadar ni dosegljiva s sorazmernimi ukrepi;
13.delež iz naravnih virov so emisije onesnaževal, ki jih ne povzroča človeška dejavnost, in naravni dogodki (npr. vulkanski izbruhi, seizmične dejavnosti, geotermalne dejavnosti, požari v naravi, pojavi močnega vetra, morski pršec ali atmosferske resuspenzije ali prenos naravnih delcev iz sušnih regij);
14.območje je razmejen del ozemlja Republike Slovenije, določen zaradi ocenjevanja in upravljanja kakovosti zraka;
15.aglomeracija je območje mestne občine z več kot 250 000 prebivalci ali območje mestne občine z več kot 100 000 prebivalci in gostoto prebivalstva, večjo od 500 prebivalcev na km
2;
16.PM
10 so delci, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v referenčni metodi za vzorčenje in merjenje PM
10, SIST EN 12341, s 50-odstotno učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamskim premerom nad 10 µm;
17.PM
2,5 so delci, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v referenčni metodi za vzorčenje in merjenje PM
2,5, SIST EN 14907, s 50-odstotno učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamskim premerom nad 2,5 µm;
18.kazalnik povprečne izpostavljenosti je povprečna raven izpostavljenosti, določena na podlagi meritev na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju na ozemlju Republike Slovenije in odraža izpostavljenost prebivalstva PM
2,5. Uporablja se za izračun ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti PM
2,5 na ozemlju Republike Slovenije in obveznosti glede stopnje izpostavljenosti PM
2,5;
19.obveznost glede stopnje izpostavljenosti je raven izpostavljenosti PM
2,5, določena na osnovi kazalnika povprečne izpostavljenosti zaradi zmanjšanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi, ki jo je treba v danem obdobju doseči;
20.ciljno zmanjšanje izpostavljenosti na območju Republike Slovenije je odstotek znižanja povprečne izpostavljenosti prebivalstva Republike Slovenije PM
2,5, določenega za referenčno leto, s ciljem zmanjšanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi, ki ga je treba doseči, če je to mogoče, v določenem obdobju;
21.mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta v mestih, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaževanja;
22.mesta v neizpostavljenem podeželskem okolju so merilna mesta, na katere ne vpliva neposredno onesnaženje zraka iz aglomeracij in industrijskih virov in morajo biti od njih oddaljena najmanj pet kilometrov;
23.dušikovi oksidi so vsota prostorninskega deleža (ppbv) dušikovega monoksida (dušikovega oksida) in dušikovega dioksida, izraženo z enotami masne koncentracije dušikovega dioksida (µg/m
3);
24.zgornji ocenjevalni prag je raven, pod katero se za ocenjevanje kakovosti zraka lahko uporabi kombinacija meritev na stalnem merilnem mestu ter tehnik modeliranja ali indikativnih meritev ali obeh hkrati;
25.spodnji ocenjevalni prag je raven, pod katero se za ocenjevanje kakovosti zraka lahko uporabijo le tehnike modeliranja ali objektivne ocene;
26.občutljive skupine prebivalstva so skupine posameznikov, ki so posebej občutljivi na onesnaženost zraka z onesnaževali iz te uredbe (npr. dojenčki, otroci, nosečnice, starejši, bolniki z boleznimi dihal, bolniki z boleznimi srca in ožilja).