8. člen

Živilo se glede na prilagojenost sestave hranil opredeli kot:

1.standardno živilo, če gre za enteralno živilo s sestavo, ki zagotavlja zadostne količine makro in mikro hranil za populacijo brez specifičnih potreb. Večina standardnih živil vsebuje beljakovine, maščobe, dolgoverižne trigliceride in v nekaterih primerih vlaknine. Večina standardnih živil ne vsebuje klinično pomembnih vrednosti glutena in laktoze;

2.živilo, specifično za bolezensko stanje, če gre za živilo, ki vsebujejo makro in mikro hranila prilagojena za specifično bolezen;

3.imunomodulatorno živilo, če gre za živilo, ki s svojimi sestavinami vpliva na delovanje imunskega sistema;

4.živilo z nizko, normalno ali visoko energijsko vrednostjo: živila z normalno energijsko vrednostjo imajo energijsko vrednost med 0,9 in 1,2 kcal/ml, z visoko energijsko vrednostjo nad navedeno in z nizko pod navedeno energijsko vrednostjo;

5.živilo z visoko vsebnostjo beljakovin, če gre za živilo, ki zagotavlja 20% ali več celotne energije iz beljakovin;

6.proteinsko živilo, če gre za živilo, ki vsebuje intaktne proteine – polipeptide z velikim številom aminokislin, ki niso podvrženi procesu razgradnje;

7.peptidno živilo, če gre za živilo, ki vsebuje pretežno peptide z 2–50 aminokislinskimi verigami;

8.živilo z vsebnostjo aminokislin, če gre za živilo, ki vsebuje proste aminokisline kot vir proteinov;

9.živilo z visoko vsebnostjo maščob, če gre za živilo, ki zagotavlja več kot 40% energije iz maščob ali

10.živilo z vsebnostjo mononasičenih maščobnih kislin, če gre za živilo, ki daje 20% ali več energije iz mononasičenih maščobnih kislin.