467. člen ZTFI-UPB3

Nepojasnjen ostaja izračun oziroma višina posameznih postavk iz specifikacije, saj iz omenjenih listin in iz upravnih spisov ni razvidno, na čem temelji. Sodišče se strinja s tožečo stranko, da so zneski v računu z dne 2. 11. 2016 in priloženi specifikaciji določeni zgolj pavšalno in da zato ni mogoče ugotoviti na čem temeljijo, oziroma kakšen je bil dejanski obseg opravljenega dela. Da gre (zgolj) za oceno vrednosti tistega, kar je bilo narejeno, je mogoče sklepati tudi na podlagi podatkov, ki so v spisih in po katerih so zneski iz specifikacije, ki je priložena računu, povsem enaki kot ocenjena vrednost posameznih postavk in aktivnosti kot celote, ki je razvidna iz računa z dne 23. 8. 2016 in specifikacije, ki je bila predložena banki Slovenije še pred izvršitvijo aktivnosti iz odločbe. Zgolj ocena stroškov oziroma vrednosti opravljenih del pa za priznanje zaračunanih stroškov kot stroškov dejansko opravljenih del ne zadošča, temveč bi moralo biti dejansko, kot se zahteva v tožbi, že iz računa oziroma iz njegovih prilog razvidno tudi, na čem izračunani zneski kot dejanski stroški banke prevzemnice iz 321. člena ZBan-1 temeljijo. Šele kot takšni pa se potem stroški banke prevze

V zadevi ni spora, da je tožeča stranka dejstva in okoliščine, ki jih opredeljuje kot nova, ugotovila na podlagi zapisnika, ki se nahaja v upravnih spisih in ki je bil v postopku nedvomno upoštevan kot podlaga za odločitev. Ne gre torej za dejstva in dokaze, ki v prejšnjem postopku niso bili navedeni in uporabljeni in jih zato ni mogoče opredeliti kot nove v smislu 1. točke 260. člena ZUP. S predlogom za obnovo postopka po določbah ZUP namreč ni mogoče uveljavljati nepravilnosti sklepa o dejanskem stanju na podlagi nespremenjenega dokaznega gradiva ter ponovne presoje v prejšnjem postopku izvedenih dokazov. Odločba o vplačilu sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev, ki jo na podlagi 467. člena izda tožena stranka, zbirna odločba v smislu 209. člena ZUP. Skladno s 463. a členom ZTFI sodi med pristojnosti in naloge Agencije v zvezi s sistemom jamstva za terjatve vlagateljev preveritev in potrditev zneskov, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev, in skupnega zneska zajamčenih terjatev vlagateljev iz prvega odstavka 466. člena ZTFI (3. točka), kot tudi izračun zneskov, ki ga morajo plačati borznoposredniške družbe pri aktiviranju jamstv

Pritožbeno sodišče razlagi določbe 468.a člena ZTFI, kot jo ponuja pritožnik, pritrjuje. ZTFI v navedenem členu res predvideva tako imenovano posredno zastopanje, pri katerem posredni zastopnik (Banka Slovenije) nastopa v svojem imenu in za račun zastopanega (v danem primeru za račun borznoposredniških družb). Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Banka Slovenije najprej prijavila terjatev članic sistema jamstva za terjatve vlagateljev (iz naslova vplačila zajamčenih terjatev vlagateljev) kot upnica, v svojem imenu. V vlogi z dne 28. 9. 2016 pa je navedla kot upnike teh terjatev posamezne borznoposredniške družbe.