9. člen

(1)Na območju državnega prostorskega načrta se ohranijo drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev ni nujno potrebna zaradi gradnje objektov in varnosti prometa. Z novimi zasaditvami pa se zagotavlja čim manjša vidna izpostavljenost nasipov in objektov v odprti krajini. Situativen prikaz krajinskoarhitekturnih ureditev je razviden iz ureditvenih situacij (št. lista 2.1.1 in 2.1.2).

(2)Krajinskoarhitekturna ureditev mora biti obdelana v projektni dokumentaciji v načrtu krajinske arhitekture.

(3)Izbor rastlin za novo zasaditev naj temelji na analizi vegetacijskih razmer v prostoru in na želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev naj upošteva lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja.

(4)Nadvoz povezovalne ceste prek avtoceste, podvozi deviacij, mostovi, priključki, križišča in krožišča ter druga cestna oprema in protihrupni objekti morajo biti arhitekturno in krajinsko v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v skladu z urbano in kra­jinsko podobo prostora. Protihrupne ograje in ograje za dvoživke morajo biti, kjer to narekuje koncept zmanjševanja vidne izpostavljenosti ceste, na zunanji strani obsajene z vegetacijo.

(5)Priključek Brezovica in povezovalna cesta se izvedeta tako, da vizualno čim manj zapirata krajino. Nasipi se zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami v skladu s krajinskoureditvenim načrtom in okoljskim poročilom. Intenzivneje se zasadijo:

-        priključni kraki K‑1, K‑2, K‑3 in K‑4;

-        nadvoz povezovalne ceste nad obstoječo avtocesto v km 0,2 + 99,107;

-        brežine vodotoka Drobtinka, ki prečka povezovalno cesto med km 1,4 + 0,00 in 1,4 + 0,40 povezovalne ceste;

-        robovi vodnih zadrževalnikov Z1 in Z2.

(6)Pogoji za posege v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora so naslednji:

-        relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief. Po­sebna pozornost se nameni oblikovanju terena pri nasipih cest, priključkov in deviacij in nasipih deviacij. Brežine se zatravijo, za­sadijo z grmovnicami ali drevjem v skladu z načrtom krajinske arhitekture;

-        regulacije, prestavitve in ureditve vodotokov se izvedejo sonaravno, s pov­zemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo lokalno značilne obvodne vegetacije;

-        osnovna izhodišča načrtovane zasa­ditve so zagotovitev vpetosti posega v prostor, vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgle­da in izločanje posega pogledom iz izbranih delov prostora. Zasaditev mora temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in za prostor značilnih oblikah vegetacije (po­samezni soliterji, živice, gozdni sestoj, posamezne skupine dreves, obvodna vegetacija, kmetijske površine).

(7)Na območju priključka Brezovica in delu povezovalne ceste od Lukovice do severnega krožišča se izvede zasaditev na nasipu priključnih krakov in ob nasipih protihrupnih ograj. Z zasaditvijo ob nasipih priključka se zakrije vizualne izpostavljenosti višine nasipa ter velika višina protihrupne ograje pred pogledi iz bližnjih naselij in iz glavnih cest v okolici nasipa.

(8)Na območju zadrževalnika Z1 in Z2 se izvede zasaditev ob robovih zadrževalnika, da se prikrije tehnični videz in vidna izpostavljenost obeh bazenov.

(9)Krajinskoarhitekturne rešitve na odseku povezovalne ceste od stika z južnim krožiščem do semaforiziranega križišča v Vnanjih Goricah se prilagajajo obstoječi krajinski sliki in z minimalno zasaditvijo vzdolž ceste zakrivajo vidno izpostavljenost slednje na nasipu.

(10)Na mestih, kjer trasa prekine obstoječo živico v prostoru, se sanirajo prizadeti robovi živice, ki pogosto potekajo ob kanalih, vodotokih (potokih) in robovih polj.

(11)Kjer je zaradi gradnje ceste in regulacije struge Drobtinke načrtovana odstranitev obvodne vegetacije, se območje ustrezno sanira. Namen zasaditve je postaviti obstoječi ekosistem v ravnotežje in hkrati zakriti vizualno izpostavljeno višino cestnega nasipa. Sadike se zasadijo na zračno stran nasipa, zato da se ne ovira pretočnost struge.