Uredba o državnem prostorskem načrtu za priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana–Vrhnika

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana–Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Državni prostorski načrt je pod številko projekta 6443 izdelal LUZ, d. d., Ljubljana.

(1)Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Log ‑ Dragomer in Brezovica.

(3)S postopkom priprave državnega prostorskega načrta postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden. Postopek priprave državnega prostorskega načrta se je zaključil v skladu z osmim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10).

(4)Oznake, navedene v 5. do 7., 9., 21. in 26. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1)Prostorski ureditvi, ki se načrtujeta z državnim prostorskim načrtom, sta:

-        izvennivojski priključek na območju avtoceste A1 Ljubljana–Vrhnika, ki vključuje odsek avtoceste Brezovica–Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: avtocesta), vključevalne in izključevalne rampe, severno in južno krožišče ter del povezovalne ceste med krožiščema (v nadaljnjem besedilu: priključek Brezovica);

-        povezovalna cesta, ki poteka od Lukovice prek križišča z regionalno cesto R2‑409/0300 do severnega krožišča priključka Brezovica in od južnega krožišča priključka Brezovica do križišča z regionalno cesto R3‑742/4806 pri nivojskem železniškem prehodu na začetku Vnanjih Goric (v nadaljnjem besedilu: povezovalna cesta).

(2)Predmet državnega prostorskega načrta so tudi spremljajoče ureditve komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter prilagoditve obstoječih ureditev.

(1)Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so prikazane na načrtu parcel z elementi za zakoličbo (list 3.1 in list 3.2).

(2)Na območju državnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka so skladno z geodetskim načrtom zemljišča oziroma deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah: a)     k.o. Log:

-  parcele: 17/2, 17/6, 18/1, 18/2, 18/3, 18/4, 2001/2, 2001/3, 2004/2, 2051, 2099, 2100, 233/2, 254/1, 254/4, 27/1, 27/2, 29/3, 40/3, 46/10, 46/11, 46/13, 46/6, 46/7, 5/2, 66/11, 66/2, 67/1, 67/3 in 67/4;

-  deli parcel: 15/2, 17/5, 17/7, 2004/1, 2033/1, 2037/1, 2044, 2098, 21/1, 21/2, 21/3, 2101, 233/11, 233/59, 249/4, 254/6, 254/7, 29/1, 29/2, 30/1, 35/12, 35/9, 4/2, 4/3, 40/1, 40/2, 40/7, 46/1, 46/12, 46/16, 46/2, 46/3, 46/4, 46/5, 46/8, 49/6, 5/1, 64/1, 66/1, 66/10, 66/12, 66/14, 66/15, 66/5, 66/7, 66/9 in 67/2; b)     k.o. Brezovica:

-  parcele: 3512/24, 3530/3, 3533/7, 3549/1, 3552/3, 3678/2, 3740/1, 3740/2, 542, 634/2, 640/4, 641/1, 643/5, 663/1, 663/4, 663/7, 666/1, 666/2, 669/3, 670/2, 671/3, 676/1, 676/2, 677/1, 678/1, 678/3, 691/5, 692/2, 692/3, 739/1, 739/2 in 740/2;

-  deli parcel: 114/4, 3512/1, 3512/29, 3530/1, 3533/2, 3548/2, 3548/3, 3549/2, 3550/1, 3550/2, 3550/3, 3551, 3552/1, 3554, 3675, 3678/1, 3678/3, 3729/1, 3740/5, 3746, 3747, 543/2, 562/11, 562/2, 562/3, 562/4, 563, 632, 633, 634/1, 635/1, 635/2, 635/3, 640/1, 641/2, 642/1, 642/2, 643/1, 643/3, 659, 660/1, 660/2, 661/1, 663/3, 664, 665, 667/1, 667/2, 669/1, 669/2, 670/1, 671/1, 671/2, 674/6, 675/1, 675/10, 675/11, 675/13, 675/2, 675/3, 675/4, 675/5, 675/6, 675/7, 675/8, 675/9, 677/2, 680/1, 681, 682, 683, 684/2, 685, 687, 691/1, 691/4, 692/1, 693/1, 694, 695/2, 697, 737/1, 738/3 in 740/1.

(3)Na območju državnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka je območje nadomestnega habitata na zemljiščih oziroma delih zemljišč s parcelnimi številkami v katastrski Občini Brezovica: 675/10, 675/4, 675/9, 675/2, 675/1, 681, 682 in 683.

(1)Priključek Brezovica je načrtovan za projektno hitrost Vp = 40 km/h. Situacijski prikaz območja priključka Brezovica je razviden iz ureditvene situacije (št. lista 2.1.1).

(2)Priključek Brezovica sestavljajo:

-        odsek avtoceste med km 2,0 + 10,00 in km 2,3 + 60,00 ter km 2,8 + 80,00 in km 3,1 + 60,00, načrtovan v 6‑pasovni izvedbi s po dvema zaviralnima in dvema pospeševalnima pasovoma; na vzhodni strani dolžine d = 350 m in na zahodni strani dolžine d = 250 m;

-        del povezovalne ceste, vključno s severnim in južnim krožiščem ter nadvozom d = 70 m, š = 10,5 + 2,0 + 1,0 m, pod kotom 75°;

-        vključevalne in izključevalne rampe K‑1, K‑2, K‑3 in K‑4 (kraki priključka Brezovica).

(3)Tehnični elementi avtoceste so takšni, da trasa poteka v premi. Iz 4‑pasovne se razširi v 6‑pasovno avtocesto. Širitev se izvede na območju zaviralnih in pospeševalnih pasov v širini 5,5 m, na območjih odstavnega pasu pa 4,0 m. Cestišče ima padec 0,14% in prečni nagib 2,5%. Trasa avtoceste se vkoplje glede na obstoječi teren za 1–1,5 m, drugje se izvede nad terenom približno 1,0 m z obojestranskimi odprtimi jarki. Karakteristični profil trase avtoceste v skupni širini 42,0 m obsega vozne pasove širine 6 × 3,75 m = 22,50 m, zaviralne oziroma pospeševalne pasove širine 2 × 3,50 m = 7,00 m, robna pasova širine 2 × 0,50 m = 1,00 m in robna pasova širine 2 × 0,25 m = 0,50 m ter srednji ločilni pas širine 1 × 4,00 m = 4,00 m.

(4)Tehnični elementi dela povezovalne ceste so takšni, da se severno krožišče izvede z 2‑pasovnim voziščem dimenzij 2 × 4,50 m in s premerom srednjega otoka 32 m. Zunanji premer krožišča znaša 50 m. Krožišče se izvede kot turbokrožišče. Nanj se priključujeta kraka K‑1 in K‑2. Druga dva kraka v krožišču sta del povezovalne ceste. Ob njegovi zahodni strani je hodnik za pešce širine 2,00 m s cevno ograjo višine 1 m. Južno krožišče se izvede z dvopasovnim voziščem dimenzij 2 × 4,50 m in s premerom srednjega otoka 32 m. Zunanji premer krožišča je 50 m. Krožišče se izvede kot turbokrožišče. Nanj se priključujeta kraka K‑3 in K‑4. Druga dva kraka v krožišču sta del povezovalne ceste. Vzdolž njegove desne strani se izvede hodnik za pešce širine 2,00 m s cevno ograjo višine 1 m.

(5)Tehnični elementi vključevalnih in izključevalnih ramp so takšni, da vključevalni in izključevalni kraki ležijo tangencialno na krožišče ter so namenjeni dovozu oziroma izvozu na avtocesto v vseh štirih smereh:

-        krak K‑1 se izvede kot dvosmerni krak dolžine 230 m iz ljubljanske smeri. V km 2,4 + 00,00 se po predhodnem zaviralnem pasu odcepi v desno. Dimenzije vozišča: 2 × 3,50 + 2 × 0,30 + 2 × 1,5 m (bankine);

-        krak K‑2 se izvede kot enosmerni krak dolžine 180 m proti Vrhniki. Iz izvoza iz krožišča se izvede tangencionalni izvoz, ki mu sledi prema in priključni radij na rob avtoceste. Dimenzije vozišča: 5,00 + (2 × 0,25 m) + 2 × 1,5 m (bankine);

-        krak K‑3 se izvede kot enosmerni krak dolžine 190 m iz vrhniške smeri. Na izvozu z avtoceste se po predhodnem zaviralnem pasu nadaljnji potek izvede v premi. Dimenzije vozišča: 5,00 + (2 × 0,25 m) + 2 × 1,5 m (bankine);

-        krak K‑4 se izvede kot dvosmerni krak dolžine 180 m proti Ljubljani. Dimenzije vozišča: 2 × 3,50 m + (2 × 0,30 m) + 2 × 1,5 m (bankine).

(6)Priključni kraki in krožišči se izvedejo na nasipih, povezovalna cesta se zgradi v nadvozu. Vsi kraki in obe krožišči priključka Brezovica se izvedejo s kamnitim materialom ob upoštevanju lomljene brežine. Do višine 4,00 m se nasipi izvedejo v naklonu 1: 3, če so višji, se spodaj izvede brežina v naklonu 1: 3, zgornji del pa v naklonu 1: 2. Prehodi med ravnino in brežino se izvedejo z vertikalnimi zaokrožitvami.

(1)Povezovalna cesta je od regionalne ceste R2‑409/0300 do stika s severnim krožiščem priključka Brezovica načrtovana za projektno hitrost Vp = 40 km/h, od km 0,4 + 50,15 do začetka naselja Vnanje Gorice za projektno hitrost Vp = 80 km/h, znotraj naselja pa za projektno hitrost Vp = 50 km/h. Situacijski prikaz območja povezovalne ceste je razviden iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1 in 2.1.2).

(2)Tehnični elementi cestnega odseka povezovalne ceste od Lukovice do severnega krožišča: povezovalna cesta se od regionalne ceste R2‑409/0300 odcepi na območju naselja Lukovica in se do severnega krožišča nadaljuje kot 5‑pasovnica. Cesta poteka v nasipu. Karakteristični profil od križišča z R2‑409/0300 do severnega krožišča v skupni širini 21,60 m obsega vozne pasove širine 3 × 3,00 m = 9,00 m, pasove za leve zavijalce širine 3,00 m, pasove za desne zavijalce širine 3,00 m, srednji ločilni otok širine 1,50 m, robne pasove širine 4 × 0,25 m = 1,00 m, razširitev za jekleno varnostno ograjo na levi strani širine 0,35 m, bankino na levi strani širine 1,25 m, hodnik za pešce na desni strani širine 2,00 m in bankino na desni strani širine 0,50 m.

(3)Tehnični elementi cestnega odseka povezovalne ceste od južnega krožišča do Vnanjih Goric: od deviacije javne poti v podvozu v km 0,4 + 50,15 poteka trasa povezovalne ceste proti Barju in se priključi na križišče z obstoječo regionalno cesto R3‑742/4806 tik pred nivojskim križanjem z glavno železniško progo Ljubljana–Trst. Trasa se izvede kot 2‑pasovna. Na območju podvoza javne poti na opuščeni železniški progi Ljubljana–Vrhnika (višina podvoza znaša 4,20 m) se cesta izvede v nasipu višine 3–6 m, v nadaljevanju pa v nasipih višine 1,20–1,50 m.

(4)Karakteristični profil povezovalne ceste od južnega krožišča do Vnanjih Goric v skupni širini 21,40 m obsega vozna pasova širine 2 × 3,25 m = 6,50 m, robna pasova širine 2 × 0,25 m = 0,50 m, bankino širine 2 × 1,25 m = 2,50 m, zasaditev v pasu širine 2 × 3,35 m = 6,70 m, rigole ob ograji za dvoživke širine 2 × 0,40 m = 0,80 m, ograjo za dvoživke širine 2 × 0,20 m = 0,40 m, bermi v prostem profilu širine 2 × 0,50 m = 1,00 m in dostopne poti širine 3,00 m.

(5)Karakteristični profil povezovalne ceste na območju protihrupnih ograj na levi strani od km 0,9 + 20,00 do km 1,0 + 62,00, v dolžini 144 m, poleg tehničnih elementov iz prejšnjega odstavka obsega še bankino (berma z odbojno ograjo) širine 0,90 m. Oddaljenost protihrupne ograje od roba vozišča je 2,97 m.

(6)Tehnični elementi deviacije regionalne ceste R2‑409/0300: izvede se kot deviacija – razširitev obstoječe ceste proti jugu na pet pasov na območju novega semaforiziranega križišča »Pod gradom«. Severni rob ceste ostane nespremenjen. Karakteristični profil regionalne ceste R2‑409/0300 v skupni širini 25,10 m obsega vozna pasova širine 3 × 3,00 m = 9,00 m, pas za leve zavijalce širine 3,00 m, pas za desne zavijalce širine 3,00 m, robna pasova širine 2 × 0,25 m = 0,50 m, prosti profil širine 2 × 1,05 m = 2,10 m, kolesarski stezi širine 2 × 1,00 m = 2,00 m, hodnika za pešce širine 2 × 1,75 m = 3,50 m, prosti profil za protihrupno ograjo širine 0,25 m + 0,25 m = 0,50 m in bankino širine 1,00 m + 0,50 m = 1,50 m.

(7)Tehnični elementi deviacije regionalne ceste R3‑742/4806: izvede se rekonstrukcija na območju križišča pri Vnanjih Goricah. Deviacija predstavlja rekonstrukcijo severnega kraka križišča. Karakteristični profil regionalne ceste R3‑742/4806 v skupni širini 15,10 m obsega vozna pasova širine 2 × 3,00 m = 6,00 m, pas za leve zavijalce širine 3,00 m, stezo za mešani promet za kolesarje in pešce širine 2 × 2,55 = 5,10 m ter bankini širine 2 × 0,50 m = 1,00 m.

(8)Elementi semaforiziranega križišča »Pod gradom«: križišče regionalne ceste R2‑409/0300 in povezovalne ceste se izvede kot štirikrako, pri čemer dva kraka sodita k regionalni cesti R2‑409/0300, tretji krak je povezovalna cesta, četrti – severni krak – pa povezuje naselje Lukovica pri Brezovici z regionalno cesto in povezovalno cesto.

(9)Elementi semaforiziranega križišča v Vnanjih Goricah: križišče se izvede kot trikrako. Sestavljata ga kraka regionalne ceste R3‑742/4806 in krak povezovalne ceste.

(10)Deviacije lokalnih cest in poljskih poti: zgradi se nova lokalna pot vzdolž zahodnega roba povezovalne ceste od podvoza javne poti po opuščeni železniški progi do km 0,8 + 70,00. Deviacija služi dostopom na parcele zahodno od lokalne ceste. V km 0,6 + 90,00 se na povezovalno cesto priključi lokalna cesta.

(11)Karakteristični profil javne poti v skupni širini 6,25 m obsega vozišče širine 4,75 m in bankini širine 2 × 0,75 m = 1,50 m.

(12)Karakteristični profil dostopne poti v skupni širini 3,00 m obsega vozišče širine 2,00 m in bankini širine 2 × 0,50 m = 1,00 m.

(13)Na odseku deviacije regionalne ceste R2‑409/0300 in na območju izgradnje ceste v naselju Lukovica se izvedejo dostopi na parcele ter dvorišča stanovanjskih in gospodarskih objektov.

(14)Opuščena trasa železniške proge Ljubljana–Vrhnika se v km 0,4 + 50,00 prekvalificira v javno pot. Povezovalna cesta prečka opuščeno progo s podvozom, ki omogoča izvennivojski prehod kmetijske mehanizacije (H = 4,20 m).

(15)Od križišča z regionalno cesto R2‑409/0300 do km 0,6 + 0,00 se povezovalna cesta izvede s kamnitim materialom ob upoštevanju lomljene brežine. Na mestih protihrupnih ukrepov se izvedejo nasipi višine 2,0 m, ki se nadgradijo s protihrupnimi ograjami. Kjer je niveleta nasipa manj od 1 m nad terenom, se tla ojačajo. Za nasipe od km 1,5 + 0,00 do konca trase se dodatno vgradi še 0,3 m debela plast kamnitega materiala.

(1)Na trasi avtoceste, na območju priključka Brezovica, na trasah regionalnih cest in na povezovalni cesti se izvedejo novogradnje ali rekonstrukcije naslednjih objektov:

-        nadvoz povezovalne ceste nad avtocesto v km 0,2 + 99,107 povezovalne ceste;

-        podvoz opuščene železniške proge Ljubljana–Vrhnika v km 0,4 + 50,15 povezovalne ceste;

-        prepust za kanal Na Golah v km 0,5 + 85,85 povezovalne ceste;

-        prepust v km 0,9 + 65,00 povezovalne ceste;

-        most čez potok Drobtinka v km 1,4 + 28,303 povezovalne ceste;

-        cevni prepust za odvodni jarek v km 1,5 + 17,00 povezovalne ceste;

-        podaljšanje prepusta v km 1,8 + 80,00 avtoceste;

-        podaljšanje prepusta v km 2,2 + 29,00 avtoceste;

-        podaljšanje prepusta v km 2,8 + 06,00 avtoceste;

-        podaljšanje prepusta v km 0,1 + 57,00 regionalne ceste R2‑409;

-        podaljšanje prepusta v km 0,2 + 61,30 regionalne ceste R2‑409;

-        podaljšanje prepusta v km 0,3 + 73,50 regionalne ceste R2‑409.

(2)Položaj in velikost objektov iz prejšnjega odstavka sta razvidna iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1 in 2.1.2), vodotokov pa iz detajlnejšega prikaza regulacij vodotokov (št. lista 2.5).

(3)Nadvoz nad avtocesto povezuje severno in južno krožišče nad njo. Širina avtoceste pod nadvozom znaša 32,50 m. Karakteristični profil nadvoza v skupni širini 13,15 m obsega vozne pasove širine 3 × 3,00 m = 9,00 m, vmesni ločilni pas širine 0,40 m, robna pasova širine 2 × 0,25 m = 0,50 m, pločnik z robnim vencem na desni strani širine 2,50 m in robni venec objekta širine 0,75 m.

(4)Podvoz opuščene železniške proge Ljubljana–Vrhnika se izvede pod povezovalno cesto in premošča deviacijo javne poti na trasi opuščene železniške proge pod kotom 58°. Širina povezovalne ceste je 10,70 m, širina hodnikov znaša desno 2,50 m in levo 0,75 m. Deviacija javne poti pod podvozom je široka 5,00 m (s širino hodnikov 1,00 m).

(5)Prepust za kanal Na Golah se izvede kot križanje ceste in potoka pod kotom 75°. Prek prepusta potekata povezovalna cesta širine 7,35 m in lokalna cesta širine 4,75 m. Prečni prerez kanala je trapezne oblike, na obeh straneh pa se izvede 0,40 m široka polička za dvoživke in male sesalce.

(6)Prepust v km 0,9 + 65,00 povezovalne ceste se izvede kot premostitev melioracijskega jarka in povezovalne ceste pod kotom 90°. Prek objekta poteka cesta, široka 7,38 m. Melioracijski jarek je trapezne oblike, na obeh straneh pa se izvede 0,40 m široka polička za dvoživke in male sesalce.

(7)Most v km 1,4 + 28,303 povezovalne ceste čez potok Drobtinka se izvede kot premostitev regulacije potoka pod kotom 75°. Prek objekta poteka cesta širine 7,08 m. Regulacija potoka pod mostom je v prečnem prerezu trapezne oblike, na obeh straneh pa se izvede 0,75 m široka polička za dvoživke.

(1)Prometna oprema in signalizacija se izvedeta na avtocesti, priključku Brezovica, vseh križiščih regionalnih cest in na povezovalni cesti. Prometna oprema je razvidna iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1 in 2.1.2).

(2)Izvedeta se povezava in sinhronizacija med semaforizacijo križišča na R3‑742/4806 in signalizacijo obstoječega prometnega prehoda čez železniške tire.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta se ohranijo drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev ni nujno potrebna zaradi gradnje objektov in varnosti prometa. Z novimi zasaditvami pa se zagotavlja čim manjša vidna izpostavljenost nasipov in objektov v odprti krajini. Situativen prikaz krajinskoarhitekturnih ureditev je razviden iz ureditvenih situacij (št. lista 2.1.1 in 2.1.2).

(2)Krajinskoarhitekturna ureditev mora biti obdelana v projektni dokumentaciji v načrtu krajinske arhitekture.

(3)Izbor rastlin za novo zasaditev naj temelji na analizi vegetacijskih razmer v prostoru in na želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev naj upošteva lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja.

(4)Nadvoz povezovalne ceste prek avtoceste, podvozi deviacij, mostovi, priključki, križišča in krožišča ter druga cestna oprema in protihrupni objekti morajo biti arhitekturno in krajinsko v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v skladu z urbano in kra­jinsko podobo prostora. Protihrupne ograje in ograje za dvoživke morajo biti, kjer to narekuje koncept zmanjševanja vidne izpostavljenosti ceste, na zunanji strani obsajene z vegetacijo.

(5)Priključek Brezovica in povezovalna cesta se izvedeta tako, da vizualno čim manj zapirata krajino. Nasipi se zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami v skladu s krajinskoureditvenim načrtom in okoljskim poročilom. Intenzivneje se zasadijo:

-        priključni kraki K‑1, K‑2, K‑3 in K‑4;

-        nadvoz povezovalne ceste nad obstoječo avtocesto v km 0,2 + 99,107;

-        brežine vodotoka Drobtinka, ki prečka povezovalno cesto med km 1,4 + 0,00 in 1,4 + 0,40 povezovalne ceste;

-        robovi vodnih zadrževalnikov Z1 in Z2.

(6)Pogoji za posege v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora so naslednji:

-        relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief. Po­sebna pozornost se nameni oblikovanju terena pri nasipih cest, priključkov in deviacij in nasipih deviacij. Brežine se zatravijo, za­sadijo z grmovnicami ali drevjem v skladu z načrtom krajinske arhitekture;

-        regulacije, prestavitve in ureditve vodotokov se izvedejo sonaravno, s pov­zemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo lokalno značilne obvodne vegetacije;

-        osnovna izhodišča načrtovane zasa­ditve so zagotovitev vpetosti posega v prostor, vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgle­da in izločanje posega pogledom iz izbranih delov prostora. Zasaditev mora temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in za prostor značilnih oblikah vegetacije (po­samezni soliterji, živice, gozdni sestoj, posamezne skupine dreves, obvodna vegetacija, kmetijske površine).

(7)Na območju priključka Brezovica in delu povezovalne ceste od Lukovice do severnega krožišča se izvede zasaditev na nasipu priključnih krakov in ob nasipih protihrupnih ograj. Z zasaditvijo ob nasipih priključka se zakrije vizualne izpostavljenosti višine nasipa ter velika višina protihrupne ograje pred pogledi iz bližnjih naselij in iz glavnih cest v okolici nasipa.

(8)Na območju zadrževalnika Z1 in Z2 se izvede zasaditev ob robovih zadrževalnika, da se prikrije tehnični videz in vidna izpostavljenost obeh bazenov.

(9)Krajinskoarhitekturne rešitve na odseku povezovalne ceste od stika z južnim krožiščem do semaforiziranega križišča v Vnanjih Goricah se prilagajajo obstoječi krajinski sliki in z minimalno zasaditvijo vzdolž ceste zakrivajo vidno izpostavljenost slednje na nasipu.

(10)Na mestih, kjer trasa prekine obstoječo živico v prostoru, se sanirajo prizadeti robovi živice, ki pogosto potekajo ob kanalih, vodotokih (potokih) in robovih polj.

(11)Kjer je zaradi gradnje ceste in regulacije struge Drobtinke načrtovana odstranitev obvodne vegetacije, se območje ustrezno sanira. Namen zasaditve je postaviti obstoječi ekosistem v ravnotežje in hkrati zakriti vizualno izpostavljeno višino cestnega nasipa. Sadike se zasadijo na zračno stran nasipa, zato da se ne ovira pretočnost struge.

(1)Za nadomestitev izgubljenih živic oziroma lesne vegetacije se izvede nadomestni habitat v obliki nove živice. Lokacija nadomestnega habitata je zahodno od povezovalne ceste, ob obeh straneh kanala »Na Golah«, v skupni dolžini približno 2 × 400 m in širini 4,5 m. Situativni prikaz nadomestnega habitata je razviden iz ureditvene situacije (št. lista 2.1.2).

(2)Kanal se na obeh straneh zasadi z lokalno značilnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.

(3)Načrt ureditve nadomestnega habitata je sestavni del načrta krajinske arhitekture v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(4)Vzpostavitev nadomestnega habitata obsega fazo tehnične ureditve in fazo aktivnega usmerjanja razvoja v želeno stanje. Tehnična ureditev nadomestnega habitata mora biti izvedena do izdaje uporabnega dovoljenja za avtocestni priključek.

(5)Strokovni nadzor pri vzpostavitvi nadomestnega habitata izvaja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, ki izda tudi mnenje, da je nadomestni habitat vzpostavljen.

(6)Po izdaji mnenja iz prejšnjega odstavka prenese investitor kmetijska ali gozdna zemljišča v nadomestnem habitatu v lasti Republike Slovenije v upravljanje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, vodna zemljišča pa v upravljanje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje.

(7)Podrobnejša navodila za upravljanje in vzdrževanje zemljišč v nadomestnem habitatu se opredeli v načrtu ureditve nadomestnega habitata.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta se zaradi gradnje povezovalne ceste odstranijo naslednji objekti:

-        gospodarski objekt na parceli št. 691/1, k.o. Brezovica, severno ob potoku Drobtinka, na območju povezovalne ceste od km 1,4 + 0,00 do 1,4 + 40,00;

-        kozolec na parceli št. 667/1, k.o. Brezovica, severno od priključnega kraka K1, km 2,4 + 80,00;

-        servisni objekt na parcelah št. 737/1, 3678/3 in 739/1, vse k.o. Brezovica, vzhodno od ceste R3‑742/4806, km 0,0 + 30,00

-        odstranitev objekta – kozolec na parceli št. 46/8, k. o. Log, na območju priključnega kraka K-2, km 2,83;

-        odstranitev objekta – lopa na parceli št. 46/1, k. o. Log, na območju priključnega kraka K-2, km 3,0.

(2)Situativen prikaz objektov iz prejšnjega odstavka je razviden iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1 in 2.1.2).

(1)Zaradi gradnje priključka Brezovica in povezovalne ceste se zaščitijo, preuredijo ali prestavijo obstoječe komunalne, energet­ske in telekomunikacijske naprave in objekti. Situativen prikaz komunalnih vodov je razviden iz ureditvenih situacij (št. listov 2.2.1 in 2.2.2).

(2)Infrastrukture se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa morajo biti izvedena tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.

Na trasi priključka Brezovica in povezovalne ceste se lokalno prestavijo, zamenjajo ali zaščitijo naslednji vodovodi:

-        od km 0,0 + 22,00 do km 0,0 + 65,00 se v vozišču povezovalne ceste zamenja obstoječi cevovod s cevovodom Duktil v dolžini 49 m;

-        v km 0,0 + 26,00 in 0,0 + 32,00 povezovalne ceste se izvede prevezava obstoječih odcepov vodovoda s cevmi Duktil;

-        od km 0,0 + 75 do km 0,1 + 37,00 regionalne ceste R2‑409/0300 se prestavi obstoječi cevovod v načrtovani hodnik za pešce v dolžini 62 m. Prestavljeni cevovod se izvede s cevmi Duktil DN 150 mm;

-        v km 2,2 + 90,00 avtoceste se zaščitna cev obstoječega vodovodnega priključka podaljša v dolžini 20 m na vsako stran avtoceste;

-        od km 1,5 + 26,00 do km 1,6 + 90,00 povezovalne ceste se obstoječi cevovod zamenja s cevovodom s cevmi Duktil DN 150 mm v dolžini 190 m. Cevovod se položi v pločnik povezovalne ceste;

-        v km 0,0 + 39,00 regionalne ceste R3‑742/4806 se obstoječi cevovod v dolžini 32 m prestavi v novo traso s poševnim prečkanjem regionalne ceste. Prestavljeni cevovod se izvede s cevmi Duktil DN 100 mm;

-        od km 0,0 + 47,00 do km 0,100 se v regionalni cesti R3‑742/4806 zaščitita obstoječa cevovoda v dolžini 52 m.

Na trasi priključka Brezovica in povezovalne ceste se izvedeta prestavitev in zaščita naslednjih kanalizacijskih vodov:

-        od km 0,0 do km 0,0 + 96,00 regionalne ceste R2‑409/0300 se zaščiti obstoječa kanalizacija DN 300 za odvod komunalnih odpadnih vod v dolžini 96 m;

-        v km 1,7 + 13,00 povezovalne ceste se zaščiti obstoječa kanalizacijo DN 300 za odvod komunalnih odpadnih vod v dolžini 60 m.

(1)Na trasi priključka Brezovica in povezovalne ceste se prestavi, zamenja ali zaščiti elektroenergetsko omrežje.

(2)Srednjenapetostna voda sta:

-        v km 1,3 + 80,00 povezovalne ceste se obstoječi daljnovod (v nadaljnjem besedilu: DV) 20 kV Brezovica višinsko popravi s postavitvijo novih stojnih mest;

-        v km 0,8 + 40,00 povezovalne ceste se obstoječi DV 20 kV Brezovica višinsko popravi s postavitvijo novih stojnih mest.

(3)Pri križanjih srednjenapetostnih vodov iz prejšnjega odstavka se zagotovi minimalna varnostna višina prečkanja DV nad cestiščem.

(4)Nizkonapetostna voda sta:

-        v km 1,4 + 30,00 povezovalne ceste se obstoječi nizkonapetostni prostozračni vod pokabli na prečkanju povezovalne ceste v dolžini 62 m. Izvedeta se zatezna stebra. Kabel se uvleče v načrtovano kabelsko kanalizacijo;

-        v km 2,3 + 20,00 se obstoječi nizkonapetostni kabel, ki prečka avtocesto, označi in pri širitvi avtoceste po potrebi zaščiti.

(1)Na območju priključka Brezovica se z javno razsvetljavo opremijo: križišči, krožišči in vsi avtocestni priključki.

(2)Prižigališča javne razsvetljave se predvidijo v naslednjih križiščih:

-        prižigališče javne razsvetljave Lukovica v načrtovanem križišču na regionalni cesti R2‑409/0300. Prižigališče se napaja iz transformatorske postaje Lukovica dolina po zemeljskem kablu nizke napetosti, uvlečenem v kabelsko kanalizacijo;

-        prižigališče javne razsvetljave Lukovica v načrtovanem križišču na regionalni cesti R3‑742/4806. Prižigališče se napaja iz transformatorske postaje Vnanje Gorice zadružni dom po zemeljskem nizkonapetostnem kablu, uvlečenem v kabelsko kanalizacijo.

(3)Meritve porabljene električne energije se izvajajo v načrtovanih prižigališčih. Meritve porabljene električne energije za razsvetljavo avtocestnih priključkov se izvajajo ločeno od meritev porabe razsvetljave križišč in krožišč.

(4)Zaradi gradnje priključka Brezovica se izvede semaforizacija v načrtovanem križišču na regionalni cesti R2‑409/0300 in v načrtovanem križišču na regionalni cesti R3‑742/4806.

(5)Postavitev semaforske naprave se predvidi v vsakem posameznem križišču, poleg omare prižigališča javne razsvetljave, od kjer se semaforska naprava napaja preko nizkonapetnostnega kabla. V semaforiziranih križiščih se izvede skupna kabelska kanalizacija z javno razsvetljavo. Izvedeta se povezava in sinhronizacija med semaforizacijo križišča na regionalni cesti R3‑742/4806 in obstoječim prometnim prehodom čez železniške tire.

(6)Osvetljevanje se zagotovi z okolju prijaznimi svetili v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

Na območju priključka Brezovica in povezovalne ceste se prestavijo, zamenjajo ali zaščitijo naslednji obstoječi telekomunikacijski vodi:

-        po celotni trasi med križiščem na regionalni cesti R2‑409/0300 do križišča na regionalni cesti R3‑742/4806 se zgradi telefonska kabelska kanalizacija iz cevi 1 × PEHD 2 × 50/42 mm in cevi 1 × 2 PVC 110 mm za potrebe Telekoma Slovenije, d. d.;

-        od km 0,2 + 00,00 do km 0,40 + 00,00 (križišče na cesti R2‑409/0300) se prestavijo simetrični bakreni kabel 3 (K‑3) krajevnega kabelskega omrežja telefonske centrale Brezovica in koaksialni kabli krajevnega omrežja;

-        od km 0,1 + 20,00 do km 0,4 + 00,00 regionalne ceste R3‑742/4806 se prestavi simetrični bakreni kabel medkrajevnega kabelskega omrežja med telefonsko centralo Brezovica in telefonsko centralo Notranje Gorice;

-        od km 2,0 + 80,00 do km 2,4 + 40,00 in od km 2,8 + 40,00 do km 3,1 + 20,00 se prestavi oziroma zaščiti kabelska kanalizacija DARS (cevi 4 × PEHD 2 × 50/42 mm) in naslednji kabli: optični kabel DARS (Ljubljana (Grič)–Postojna), simetrični bakreni kabel klica v sili, optični kabel K‑365 Telekoma Slovenije, d. d. (med telefonsko centralo Vič in telefonsko centralo Vrhnika), optični kabel K‑440 Telekoma Slovenije, d. d. (Ljubljana–Postojna).

(1)Parcelacija se izvede skladno s prikazom v načrtu parcel z elementi za zakoličbo (št. listov 3.1 in 3.2), v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2)Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1)Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor posega mora zagotoviti ukrepe za varstvo kulturne dediščine med gradnjo.

(2)Zaradi varstva arheoloških ostalin investitor na celotnem območju državnega prostorskega načrta, kjer ni registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi izvedbo:

-        predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala in

-        drugih ukrepov varstva, določenih na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.

(3)Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča oziroma njegovo vplivno območje, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheološkega potenciala.

(4)Pred pričetkom del investitor zagotovi izvedbo zaščitnih izkopavanj odkritih najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva oziroma arhiva najdišča oziroma druge ukrepe varstva, določene na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, v času izvedbe pa stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Deli arheološke dediščine, ki so najdeni med izvedbo posegov v prostor, naj, če je le mogoče, ostanejo, kjer so.

(5)Pri gradnji v območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo možno površino, ki še omogoča izgradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del ugotovi lokacijo pomembne arheološke dediščine, se rešitve prilagodi tako, da dediščina ne bo ogrožena.

(6)Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(7)Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo z vidika varstva kulturne dediščine so: gradnja v bližini enot kulturne dediščine naj se ne izvaja s težkimi gradbenimi stroji, ki povzročajo višje ravni vibracije (težka pnevmatska kladiva, valjarji in podobno), prav tako naj se ne načrtuje miniranja. Pred pričetkom izvajanja del naj se poskusno izmerijo pospeški in hitrosti vibracij pri najbližjih objektih kulturne dediščine: Hiša Tržaška 591 – EŠD 11763, Domačija Vrhniška 4 – EŠD 11768, Opuščena železniška proga Brezovica–Vrhnika – EŠD 12533 in Kapelica v Lukovici pri Brezovici – EŠD 11850, ki je v neposredni bližini meje območja državnega prostorskega načrta.

(8)Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1)Dendrološke naravne vrednote se v največji možni meri ohranja nepoškodovane. Okrog njih se teren ne sme nasipati. Gradbena dela na območju rastišč drevesnih naravnih vrednot se izvedejo tako, da se nadzemni in podzemni deli dreves ne poškodujejo.

(2)Za migracijo dvoživk se izvedejo prehodi pod cestiščem povezovalne ceste. Lokacije prepustov in dimenzije so naslednje:

-        kanal Na Golah, prepust v km 0,5 + 85,85;

-        prepust melioracijskega jarka v km 0,9 + 65,00;

-        regulacija Drobtinke z gradnjo mostu v km 1,4 + 28,303.

(3)Prepusti iz prejšnjega odstavka se izvedejo s predpisanimi dimenzijami struge ter poličk za prehod dvoživk širine 0,40 m in za prehod vider (kanal Na Golah) širine 0,75 m. Prehodi se izvedejo s svetlo višino 1 m nad nivojem struge. V prepustih melioracijskih jarkov se dodatno izvedejo inundacijski prepusti.

(4)Za usmerjanje dvoživk v prepuste se rob nasipa vzdolž povezovalne ceste, od podvoza v km 0,4 + 50,15 do cevnega prepusta  120 v km 1,5 + 17,00, oblikuje tako, da deluje kot usmerjevalna ograja za dvoživke, ki s svojim zavihanim zgornjim robom preprečuje prehod dvoživk prek nasipa. Zavihani rob nasipa se izvede v višini 0,60 m nad nivojem terena. Pri prehodih se (za preprečitev migracije dvoživk na cesto) izvedejo betonski kanali, pokriti z rešetkami. Rob nasipa za usmerjanje dvoživk pa se na navedenem odseku ne izvede na levi strani povezovalne ceste od km 0,9 + 20,00 do km 1,0 + 60,00, kjer je nasip s protihrupno ograjo.

(5)Zasaditev vegetacije vzdolž trase povezovalne ceste in priključka Brezovica se izvede v okviru zaključnih gradbenih del na obeh straneh cestišča. Pas vegetacije naj bo dovolj širok, da se v njem zasadita hkrati drevesna in grmovna vegetacija. Rastlinske vrste naj bodo lokalno značilne vrste.

(6)Urejanje Drobtinke se izvede izključno sonaravno z uporabo lokalno značilnih vrst. Posegi morajo biti izvedeni tako, da se zagotovi nemotena migracija rib in ohrani obstoječi vodni režim. Obrežna vegetacija se ohranja v največji možni meri.

(7)Posegi v vodotokih se izvedejo zunaj glavne drstitvene sezone, ki traja od februarja do konca junija. Poseg v vodotok mora biti prostorsko in časovno omejen z minimalnim vnosom snovi v vodo.

(8)Zaradi načrtovanega posega naj se nujna odstranitev dela obrežne vegetacije vodotoka Drobtinka izvede izven gnezditvene sezone, ki traja od konca aprila do konca julija.

(9)Čiščenje korita, regulacija vodotoka Drobtinka ter čiščenje kanala Na Golah in melioracijskih jarkov naj se izvedejo v čim manjšem obsegu in zunaj gnezditvene sezone, ki traja od konca aprila do konca julija.

(10)Intenzivna hrupna gradbena dela se izvajajo zunaj gnezditvene sezone, ki traja od konca aprila do konca julija.

(11)Vzdolž celotnega cestišča povezovalne ceste se v izognitev trkov z divjadjo namestijo svetlobni odsevniki. Na območju priključnih krakov se izvede ograja za divjad, ki je v spodnjem delu gostejša, da se prepreči dostop dvoživk na avtocesto.

(12)Po zgraditvi povezovalne ceste je treba omejiti vožnjo po utrjeni nekategorizirani makadamski cesti od regionalne ceste R2‑409/0300 do regionalne ceste R3‑742/4806. Cesta je namenjena samo lokalnemu dovozu.

(13)V nočnem času se gradbišča in cestišča ne smejo osvetljevati.

(14)Prevoz gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala se izvajata po obstoječi infrastrukturi. Dovozna cesta do gradbišča se izvede po načrtovani trasi. Na varovanih območjih ni dovoljeno odlagati odpadkov in gradbenega materiala ter načrtovati parkirišč in obračališč za tovorna vozila in delovne stroje.

(1)Načrtovanje ukrepov temelji na preprečevanju onesnaženja okolja zaradi možnih izlitij olja (nafte) oziroma s padavinskim izpiranjem cestišča. Načrtovana je gradnja cestne kanalizacije (obcestni jarki), ki se steka v dva zemeljska zadrževalnika. Ukrepi za zaščito voda so prikazani v ureditvenih situacijah (št. listov 2.1.1 in 2.1.2).

(2)Dovodna kanalizacija do zadrževalnikov se izvede iz vodotesnih armiranobetonskih cevi ustreznega premera z vodotesnimi spoji in priključki cevi na jaške.

(3)Za območje avtoceste, ki ne gravitira k zadrževalniku, se izvedejo koalescentni lovilci olja na koncu vsakega zemeljskega zadrževalnika pred iztokom v okolje in kot posamezen objekt na koncu obcestnega jarka, ki se ne izteka v zadrževalnik.

(4)Tehnični elementi koalescentnih lovilcev olja z obvodom so naslednji:

-        KLO1 z obvodom 25/250 l/s se izvede na koncu cestne kanalizacije na desni strani avtoceste pred prepustom za potok Drobtinka;

-        KLO2 z obvodom 25/250 l/s se izvede na koncu obcestnega jarka na levi strani avtoceste pred prepustom za potok Drobtinka – nasproti KLO1;

-        KLO3 z obvodom 10/100 l/s se izvede na koncu obcestnega jarka na levi strani avtoceste pred prepustom za Lukovški potok;

-        KLO4 z obvodom 25/250 l/s se izvede na koncu obcestnega jarka na levi strani avtoceste pred prepustom za neznani potok (400 m od Lukovškega potoka proti Vrhniki);

-        KLO5 z obvodom 25/250 l/s se izvede na koncu cestne kanalizacije na desni strani avtoceste pred prepustom – nasproti KLO4.

(5)Zemeljska zadrževalnika se izvedeta kot objekta brez stalne vode. Bazena ne prepuščata vode in imata oblogo iz bentonitne polsti. Zemeljski nasipi se izvedejo na raščenem terenu z nagibom brežin največ 1: 2 in širino zgornjega roba vsaj 2 m. Na delu, kjer se izvede dostop, naj bo krona nasipa v širini vsaj 4 m. Nasip se izvede v plasteh v debelini 20–30 cm iz slabo prepustnega materiala. Zunanje brežine nasipa se dodatno obsujejo z zemeljskim materialom.

(6)Tehnični elementi zadrževalnega zemeljskega bazena Z1 so: objekt se izvede na spodnjem delu sedanjega travnika na desni strani avtoceste in ob levem bregu Lukovškega potoka. Oblika zadrževalnika je trikotna, izvede se v nasipu višine do 1,5 m; na spodnjem delu je kota nasipa 298,00 m nadmorske višine. Padavinska voda se spelje v zadrževalnik po prepustu iz armiranobetonskih cevi, vtok v bazen je s strani. Dostop do bazena je mogoč z regionalne ceste R2‑409/0300. Objekt se ogradi.

(7)Tehnični elementi zadrževalnega zemeljskega bazena Z2 so: objekt se izvede na levi strani avtoceste pred prepustom za Lukovški potok na območju med Lukovškim potokom in nasipom priključnega kraka K‑3. Spodnji del zadrževalnika se izvede v nasipu višine do 20 cm. Padavinska voda se spelje v zadrževalnik po sifonskem prepustu pod avtocesto iz armiranobetonskih cevi, vtok v bazen je s strani. Sifonski prepust povezuje obcestna jarka na obeh straneh avtoceste. Objekt se ogradi.

(1)Na območju priključka Brezovica in povezovalne ceste do Vnanjih Goric se uredijo naslednji površinski vodotoki in jarki:

-        potok Drobtinka na območju priključka Brezovica v km 2,2 + 30,00 avtoceste ter med km 1,4 + 0,00 in 1,4 + 40,00 povezovalne ceste;

-        Lukovški potok na območju priključka Brezovica v km 2,8 + 05,00 avtoceste;

-        kanal Na Golah med km 0,5 + 60,00 in 0,6 + 0,00 povezovalne ceste;

-        melioracijski jarek v km 0,9 + 60,00 povezovalne ceste;

-        jarek med km 1,4 + 80,00 in 1,5 + 20,00 povezovalne ceste.

(2)Regulacije iz prejšnjega odstavka so razvidne iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1 in 2.1.2) in detajlnejšega prikaza (št. lista 2.5).

(3)Tehnična ureditev na potoku Drobtinka je naslednja: na območju priključka Brezovica se obstoječi ploščati prepust podaljša gor‑in dolvodno. Gorvodno od podaljšanja se dodatno obnovi regulacija do obstoječe stopnje. Dolvodno od podaljšanja se obnovi regulacija v dolžini 15 m skupaj s čiščenjem korita dolvodno v dolžini 70 m. Na območju nove premostitve med km 1,4 + 0,00 in 1,4 + 40,00 povezovalne ceste se izvede regulacija v dolžini 80 m. Širina dna struge je 1,5 m, nagib brežin je 1: 1,5. Na območju premostitve se prerezu na obeh straneh doda polička za dvoživke širine 0,75 m. Svetla razpetina je 6,0 m, višina je povprečno 2,0 m.

(4)Tehnične ureditve na Lukovškemu potoku je naslednja: obstoječi prepust pod avtocesto se podaljša dolvodno za 8,80 m in gorvodno za 4,00 m. Za dovozni krak na gorvodni strani se uredi nov ploščati prepust dolžine 17,30 m in svetle višine 1,4 m. Razpetine dograditev in novega prepusta so 3,0 m. Minimalna svetla odprtina dograjevalnih prepustov je 1,0 m. Gorvodno se potok regulira v dolžini 50 m do navezave na obstoječo strugo, dolvodno pa v dolžini 73 m.

(5)Tehnične ureditve na kanalu Na Golah so naslednje: izvede se ploščati prepust razpetine 2,0 m in višine 1,8 m. Širina dna je 0,5 m. Na območju prepusta sta bermi 0,8 m nad dnom širine 40 cm. Jarek gor‑ in dolvodno se očisti v dolžini 30 m.

(6)Tehnične ureditve na melioracijskem kanalu med km 1,4 + 80,00 in 1,5 + 20,00 povezovalne ceste so naslednje: izvede se ploščati prepust razpetine 2,0 m in višine 1,4 m. Širina dna je 0,5 m. Na območju prepusta sta bermi 0,8 m nad dnom širine 40 m. Jarek gor‑ in dolvodno se očisti v dolžini 15 m.

(7)Regulacije struge in brežin vodotokov Drobtinka in Lukovški potok se izvedejo v neporavnani liniji. V brežine in strugo se z namenom razbijanja vodnega toka vgradijo skale samice ali izmenično postavljeni odbijači toka iz lesa ali večjega kamenja.

(1)Investitor gradnje avtocestnega priključka je dolžan ob pripravi projektne dokumentacije pridobiti natančne podatke o površinah kmetijskih zemljišč, potrebnih za gradnjo načrtovanih ureditev, in lastnikom kmetijskih zemljišč, ki so potrebna za gradnjo načrtovanih ureditev, zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča izven območja Natura 2000 oziroma ustrezna denarna nadomestila.

(2)Zagotovi se minimalno poseganje v kmetijska zemljišča izven načrtovanih ukrepov. Prepovedano je vsako zasipavanje kmetijskih zemljišč in odlaganje materiala izven za ta namen določenih območij.

(3)V obdobju gradnje priključka Brezovica in povezovalne ceste je treba preprečevati poškodbe sosednjih kmetijskih zemljišč ob trasi, ki jih gradnja neposredno ne prizadene. Z rodovitnim delom izgubljenih kmetijskih zemljišč se ravna gospodarno.

(4)Ves rodovitni del tal z območja del na trasi priključka Brezovica in povezovalne ceste se nameni vzpostavitvi novih kmetijskih površin oziroma rekultivaciji morebitnih poškodovanih zemljišč.

(5)Zagotovijo se dostopi do kmetijskih in gozdnih zemljišč v času gradnje in po njej. Prepreči se nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih. Poljske poti, ki so zaradi gradnje poškodovane, se po gradnji obnovijo.

(6)Rodovitni del prsti se deponira ločeno z namenom ponovne uporabe pri sanacijah in rekultivacijah.

(7)Gradbena dela se izvajajo v času, ko so škode na pridelkih lahko najmanjše (pred setvijo, po spravilu).

(8)Kmetijska zemljišča se po posegu vrnejo v prvotno stanje. Če to ni izvedljivo, se lastnikom plača odškodnina v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.

Za dovoz vozil za posredovanje pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami se uporabljajo obstoječe javne in načrtovane dovozne ceste.

(1)Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati.

(2)Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, s katerimi se zagotovijo:

-        pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja;

-        potrebni odmiki med objekti ali potrebna protipožarna ločitev;

-        prometne in delovne površine za intervencijska vozila;

-        viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(1)V času gradnje je treba:

-        uporabljati delovne naprave in gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev;

-        upoštevati časovne omejitve gradnje na vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na dnevni čas in na delavnike;

-        transporte poti na gradbišče določiti na način, da v največji možni meri potekajo izven stanovanjskih naselij;

-        na osnovi rezultatov monitoringa, kot je predpisan v prvem odstavku 32. člena te uredbe v primeru preseganja mejnih vrednosti hrupa, izvesti dodatne zaščitne ukrepe.

(2)Kot osnovni ukrep se izvede zmanjšanje emisije hrupa na viru z uporabo absorpcijske obrabne plasti vozišča. Absorpcijska prevleka je načrtovana na povezovalni cesti, avtocesti in regionalni cesti R2‑409/0300.

(3)Izvede se aktivni ukrep za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom na povezovalni cesti ZO‑PHO‑1, Brezovica, Za Grabnom, protihrupna transparentna ograja na 1 m visokem nasipu, leva stran, km 0,9 + 20,00 do 1,0 + 60,00, dolžina 144, višina 1,5 m.

(4)Izvedeta se naslednja aktivna ukrepa za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom na regionalni cesti R2‑409/0300:

-        R2‑PHO‑1a, Lukovica pod gradom, protihrupna absorpcijska ograja, desna stran, km 0,2 + 51,00 do 0,3 + 30,00, dolžina 84 m, višina 2,5 m;

-        R2‑PHO‑1b, Lukovica pod gradom, protihrupna absorpcijska ograja, desna stran, km 0,3 + 30 do 0,4 + 20,00, dolžina 90 m, višina 2,0 m.

(5)Izvedejo se naslednji aktivni ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom na avtocesti:

-        AC‑PHO‑1a, Brezovica, Tržaška cesta, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, desna stran, km 2,0 + 10 (K1‑14), dolžina 548 m, višina 2,5 m;

-        AC‑PHO‑1b, Brezovica, Tržaška cesta, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, desna stran, (K1‑14) do (K1‑17), dolžina 79 m, višina 2,0 m;

-        AC‑PHO‑2a, Lukovica, Vrhniška cesta, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, desna stran, (K2‑1) + 7 do (K2‑4) + 20,00, dolžina 98 m, višina 2,0 m;

-        AC‑PHO‑2b, Lukovica, Vrhniška cesta, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, desna stran, (K2‑4) + 20 do (K2‑5) + 20,00, dolžina 40 m, višina 2,5 m;

-        AC‑PHO‑2c, Lukovica, Vrhniška cesta, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, desna stran, (K2‑5) + 20,00 do (K2‑6) + 20,00, dolžina 39 m, višina 3,0 m;

-        AC‑PHO‑2d, Lukovica, Vrhniška cesta, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, desna stran, (K2‑6) + 20,00 do (K2‑7), dolžina 19 m, višina 3,5 m);

-        AC‑PHO‑2e, Lukovica, Vrhniška cesta, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, desna stran, (K2‑7) do 2,9 + 60,00, dolžina 79 m, višina 4,0 m;

-        AC‑PHO‑2f, Lukovica, Vrhniška cesta, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, desna stran, km 2,9 + 60,00 do 3,0 + 88,00, dolžina 132 m, višina 6,0 m;

-        AC‑PHO‑2g, Lukovica, Vrhniška cesta, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, desna stran, km 3,0 + 88,00 do 3,1 + 60,00, dolžina 72 m, višina 5,0 m;

-        AC‑PHO‑3a, Lukovica, Pot na Plešivico 2, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, leva stran, (K3‑1) do (K3‑4) + 26,00, dolžina 146 m, višina 3,5 m;

-        AC‑PHO‑3b, Lukovica, Pot na Plešivico 2, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, leva stran, (K3‑4) + 26 do (K3‑5) + 28,00, dolžina 42 m, višina 2,5 m;

-        AC‑PHO‑4a, Brezovica, Za grabnom 34, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, leva stran, (K4‑3) + 20,00 do (K4‑4), dolžina 20 m, višina 2,0 m;

-        AC‑PHO‑4b, Brezovica, Za grabnom 34, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, leva stran, (K4‑4) do (K4‑4) + 20,00, dolžina 20 m, višina 2,5 m;

-        AC‑PHO‑4c, Brezovica, Za grabnom 34, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, leva stran, (K4‑4) + 20,00 do (K4‑5), dolžina 20 m, višina 3,0 m;

-        AC‑PHO‑4d, Brezovica, Za grabnom 34, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, leva stran, (K4‑5) do (K4‑5) + 20,00, dolžina 20 m, višina 3,5 m;

-        AC‑PHO‑4e, Brezovica, Za grabnom 34, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, leva stran, (K4‑5) + 20,00 do (K4‑10), dolžina 177 m, višina 4,0 m;

-        AC‑PHO‑4f, Brezovica, Za grabnom 34, protihrupna absorpcijska ograja na 2 m visokem nasipu, leva stran, (K4‑10) do (K4‑11) + 14,00, dolžina 54 m, višina 3,5 m.

(6)Najmanjši odmik konstrukcij protihrupne ograje je 1,6 m. Najmanjša zahtevana izolirnost je 25 dB, večina ograj je absorpcijske izvedbe s stopnjo absorpcije A2, posamezne ograje so lahko na krajših potezah v transparentni izvedbi.

(7)Načrtovani pasivni protihrupni ukrepi obsegajo sanacijo zvočne izoliranosti oken varovanih prostorov v preobremenjenih stanovanjskih stavbah na vplivnem območju državnega prostorskega načrta. Načrtuje se preveritev potrebe po pasivni zaščiti v skupno 37 stavbah z varovanimi prostori.

(8)Stavbe z varovanimi prostori, načrtovane za preveritev potrebnosti pasivne protihrupne zaščite na območju priključka Brezovica, so ob povezovalni cesti:

-        Vnanje Gorice, Podpeška cesta 132, k. o. Brezovica, parc. št. 693/2;

-        Vnanje Gorice, Podpeška cesta 128, k. o. Brezovica, parc. št. 737/1.

(9)Stavbe z varovanimi prostori, načrtovane za preveritev potrebnosti pasivne protihrupne zaščite na območju priključka Brezovica, so ob regionalni cesti R2‑409/300 Brezovica–Vrhnika:

-        Brezovica, Tržaška cesta 591, k.o. Brezovica, parc. št. 659;

-        Brezovica, Tržaška cesta, k.o. Brezovica, parc. št. 659;

-        Brezovica, Tržaška cesta 593, k.o. Brezovica, parc. št. 660/2;

-        Brezovica, Tržaška cesta 595, k.o. Brezovica, parc. št. 661/3;

-        Brezovica, Tržaška cesta 486, k.o. Brezovica, parc. št. 112/3 in 112/4;

-        Brezovica, Tržaška cesta 488, k.o. Brezovica, parc. št. 112/5;

-        Brezovica, Tržaška cesta 490, k.o. Brezovica, parc. št. 112/6;

-        Brezovica, Tržaška cesta 494, k.o. Brezovica, parc. št. 113;

-        Lukovica, Vrhniška cesta 2, k.o. Log, parc. št. 13/3;

-        Lukovica, Vrhniška cesta 4, k.o. Log, parc. št. 17/7;

-        Lukovica, Pod gradom 2, k.o. Log, parc. št. 15/2;

-        Lukovica, Pod gradom 1, k.o. Log, parc. št. 29/2;

-        Lukovica, Pod gradom 1a, k.o. Log, parc. št. 30/1.

(10)Stavbe z varovanimi prostori, načrtovane za preveritev potrebnosti pasivne protihrupne zaščite na območju AC‑priključka Brezovica, so ob avtocesti:

-        Brezovica, Za grabnom 34, k.o. Brezovica, parc. št. 672/3;

-        Brezovica, Za grabnom 34, k.o. Brezovica, parc. št. 672/1;

-        Lukovica, Pot na Plešivico 2, k.o. Log, parc. št. 233/13;

-        Lukovica, Pot na Plešivico 4, k.o. Log, parc. št. 241/1;

-        Lukovica, Vrhniška cesta 1, k.o. Log, parc. št. *4/2;

-        Lukovica, Vrhniška cesta 3, k.o. Log, parc. št. *4/2;

-        Lukovica, Vrhniška cesta, k.o. Log, parc. št. 49/13;

-        Lukovica, Vrhniška cesta 5, k.o. Log, parc. št. 49/12;

-        Lukovica, Vrhniška cesta 7, k.o. Log, parc. št. 49/3;

-        Lukovica, Vrhniška cesta 7a, k.o. Log, parc. št. 49/14;

-        Lukovica, Vrhniška cesta 9a, k.o. Log, parc. št. 49/1;

-        Lukovica, Vrhniška cesta 9b, k.o. Log, parc. št. 66/7;

-        Lukovica, Vrhniška cesta 9, k.o. Log, parc. št. 66/12;

-        Lukovica, Na pobočju 22, k.o. Log, parc. št. 40/4;

-        Lukovica, Na pobočju 20, k.o. Log, parc. št. 40/5;

-        Lukovica, Na pobočju 14, k.o. Log, parc. št. 42;

-        Lukovica, Na pobočju 12, k.o. Log, parc. št. 41/7;

-        Lukovica, Na pobočju 10, k.o. Log, parc. št. 41/13;

-        Lukovica, Pod gradom 27a, k.o. Log, parc. št. 41/6;

-        Lukovica, Vrhniška cesta 6, k.o. Log, parc. št. *106;

-        Lukovica, Vrhniška cesta 8, k.o. Log, parc. št. 41/23;

-        Lukovica, Pod gradom 29, k.o. Log, parc. št. *3/2.

(11)Situativen prikaz objektov pasivnega in aktivnega varstva pred hrupom iz prejšnjega odstavka je razviden iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1 in 2.1.2).

(1)Material za izgradnjo nasipov in nasipanje terena mora biti inerten oziroma brez škodljivih primesi (lahko se primešajo le inertni materiali, ki zagotavljajo večjo stabilnost in s tem varnost nasipa).

(2)Odstranjeni humusni pokrov se mora začasno deponirati na za to predvideno lokacijo. Prst se začasno deponira tako, da se ohrani njena količina in rodovitnost. Iz te začasne deponije se mora humusni material uporabiti za rekultivacijo brežin nasipov.

(3)Za rekultivacije se ne sme uporabljati viškov materiala, predvidenega za vgradnjo v nasip. Uporabijo naj se zgornje plasti odrinjenih tal.

(4)V času gradnje posameznih odsekov je treba zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za delovne stroje na odlagališču med obratovanjem. Material, onesnažen zaradi razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev, je treba deponirati v skladu s predpisi.

(5)Na gradbiščih morajo biti zagotovljena ustrezna opremljena mesta za skladiščenje nevarnih snovi, z lovilno skledo prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla. Poleg tega mora biti ta skladiščni prostor zaščiten pred atmosferskimi vplivi, preprečen pa mora biti tudi dostop nepooblaščenim osebam. Za skladiščenje nevarnih snovi oziroma kemikalij se uporablja originalna embalaža.

(6)Gradbeni stroji na gradbiščih in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibni, da ne pride do kontaminacije tal zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišč v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah.

(1)Vodni režim vodotokov se zaradi načrtovanih ureditev ne sme poslabšati.

(2)Izvajalec gradbenih del mora pred začetkom gradnje izdelati elaborat organizacije gradbišča, v katerem je treba posebej obdelati in poudariti organizacijske in druge ukrepe v smislu varovanja voda in tal med gradnjo ter izdelati poslovnik oziroma načrt sanacijskih ukrepov v primeru dogodkov, kot je npr. razlitje goriva ali olja, ki bi lahko povzročila kontaminacijo vode in tal.

(3)Posegi naj potekajo le na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del, pri gradnji pa se lahko uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin.

(4)Načrtovanje ukrepov temelji na preprečevanju onesnaženja okolja zaradi možnih izlitij olja (nafte) oziroma s padavinskim izpiranjem cestišča. Načrtovana je izgradnja cestne kanalizacije (obcestni jarki), ki se stekajo v dva zemeljska zadrževalnika.

(5)Dovodna kanalizacija do zadrževalnikov je izvedena iz vodotesnih armiranobetonskih cevi ustreznega premera z vodotesnimi spoji in priključki cevi na jaške.

(6)Za območje avtoceste, ki ne gravitira k zadrževalniku, se načrtuje koalescentne lovilce olj na koncu vsakega zemeljskega zadrževalnika pred iztokom v okolje ter kot posamezen objekt na koncu obcestnega jarka, ki ne vteče v zadrževalnik.

(7)Načrtovane ureditve in premostitveni objekti se izvedejo na podlagi detajlnih hidravličnih izračunov, ki vključujejo zadostno vplivno območje ter na podlagi geodetsko posnetih razmer na terenu in zadostnega števila prečnih profilov korit, melioracijskih jarkov in drugih površinskih vodotokov, kot tudi inundacijskih površin.

(8)Za odpadne vode s cestišča se izvede zbiranje in čiščenje odpadne padavinske vode s cestišča v cestno kanalizacijo (obcestni jarki) in dva zemeljska zadrževalnika; za odpadne vode se načrtuje koalescentne lovilce olj na koncu vsakega zemeljskega zadrževalnika pred iztokom v okolje ter kot posamezen objekt na koncu obcestnega jarka, ki ne vteče v zadrževalnik.

(9)Prečkanje vodotokov naj ohranja obstoječe hidrološke razmere v največji možni meri. V prepustu, kjer trasa povezovalne ceste prečka melioracijski jarek, se izvede inundacijski prepust. V največji meri se ohrani hidrološke značilnosti območja (uskladiti s podhodi za dvoživke). Prepusti so dimenzionirani na maksimalne količine vode. Projektna rešitev prečkanja potoka Drobtinka se izvede tako, da mostne odprtine premostijo strugo v celoti in ne povzročajo lokalnih zožitev. Svetla odprtina mostu mora zagotoviti prevodnost 100‑letnih visokih voda z varnostno višino minimalno 100 cm nad koto gladine Q100.

(1)V času gradnje se transportne poti speljejo čim bolj stran od gosto poseljenih predelov naselij Lukovica, Brezovica in Vnanje Gorice, pa tudi območij razpršene gradnje.

(2)V času gradnje se na celotnem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in deponijah, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvaja vsaj naslednje ukrepe:

-        preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij s transportnimi sredstvi;

-        preprečevanje prašenja z odkritih delov trase, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala in gradbišč;

-        upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo emisije pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;

-        v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je treba ugasniti motor.

(1)Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.

(2)Onesnaženo zemljo zaradi razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov se pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče. S preiskavami se opredeli pravilni način deponiranja ali drugega načina odstranjevanja. Preiskavo izvede oseba, pooblaščena za izdelavo ocene odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov na odlagališčih. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča.

(3)Redno čiščenje odpadkov z območja kanalov in vodotokov zahteva redni sprotni odvoz odpadkov na odlagališče.

(1)Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo v naslednjih etapah:

-        gradnja priključka Brezovica skupaj z delom povezovalne ceste od Lukovice do stika te ceste s severnim krožiščem, gradnja križišča pod gradom in deviacijo regionalne ceste R2‑409/0300, skupaj s spremljajočimi ureditvami javne gospodarske infrastrukture;

-        gradnja povezovalne ceste od južnega krožišča do regionalne ceste R3‑742/4806, vključno s premaknitvijo regionalne ceste, zgraditvijo križišča v Vnanjih Goricah ter ureditvijo vseh dostopov, cest in javnih poti, pa tudi spremljajočimi ureditvami javne gospodarske infrastrukture na tem odseku.

(2)Etapi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajata ločeno ali sočasno, predstavljati pa morata zaključeni funkcionalni enoti. Etapnost se prouči in določi v posebnem elaboratu, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(1)Investitor je dolžan zagotoviti program monitoringa kot celosten načrt za spremljanje in nadzor v vseh fazah med gradnjo in obratovanjem z državnim prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev ter izvedbo tega spremljanja in nadzora.

(2)Pri določitvi spremljanja in nadzora se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugim obstoječim ali načrtovanim državnim in lokalnim spremljanjem stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Točke spremljanja stanja morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov.

(3)Rezultati spremljanja in nadzora morajo biti javni.

(4)Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov spremljanja in nadzora, so:

-        dodatne tehnične in prostorske rešitve;

-        dodatne krajinskoarhitekturne ureditve;

-        sanacija poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;

-        sprememba rabe prostora;

-        drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).

(5)Meritve kakovosti zraka se izvedejo v primeru ureditve gradbišč ali pomožnih objektov, lokacij in naprav ter poteka transportnih poti v bližini stanovanjskih objektov. Obseg meritev in lokacije merilnih mest monitoringa je treba natančneje določiti v poročilu o vplivih na okolje. Monitoring zraka po izvedenih ukrepih ni potreben.

(6)Spremljanje prekomernega hrupa med gradnjo obsega nadzor nad viri hrupa in izvajanje meritev hrupa v času pripravljalnih in intenzivnih gradbenih del pri stanovanjskih objektih ob gradbišču. V primeru prekoračitev mejnih vrednosti je izvajalec del dolžan izvesti začasne protihrupne ukrepe in z delom nadaljevati po preveritvi njihove učinkovitosti.

(7)Monitoring za preprečitev onesnaženja vode in podzemne vode redno izvaja tudi izvajalec gradbenih del. Program monitoringa je omejen na spremljanje razmer na gradbiščih in transportnih poteh in vključuje:

-        spremljanje in napovedovanje hidroloških stanj in poplav;

-        spremljanje ravnanja z gradbenimi in drugimi materiali;

-        spremljanje razmer glede tehnične primernosti naprav in transportnih vozil ter ravnanja z gorivom ter strojnimi in drugimi olji;

-        spremljanje ravnanja z odpadno embalažo.

(8)Program spremljanja stanja razmer v podzemni vodi in površinski vodi (Drobtinka) se mora začeti izvajati že v času pripravljalnih del in trajati najmanj pet let po izgradnji priključka. Vključevati mora parametre, s katerimi se lahko ugotavlja in spremlja škodljive vplive predmetnega plana na kemijsko stanje podzemne in površinske vode.

(9)Podatki spremljanja stanja so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(10)Med gradnjo se spremlja geomehanske karakteristike vgrajenih zemljin in‑situ za pridobitev preliminarnih rezultatov o gostoti, konsistenci in vlažnosti zemljin. Na deloviščih mora biti ob izvajanju zemeljskih del stalni nadzor geomehanika.

(11)Po izgradnji nasipov se spremlja preko inklinometrov možno lezenje in posedanje. Meritve se prvi dve leti izvajajo mesečno, nato pa v dobi do petnajst let 2–4 krat letno. Nadzor izvaja geomehanik.

(12)Potreben je monitoring vibracij v času gradnje pri najbližjih objektih kulturne dediščine: hiša Tržaška 591 – EŠD: 11763, domačija Vrhniška 4 – EŠD: 11768, opuščena železniška proga Brezovica–Vrhnika – EŠD: 12533 in kapelica v Lukovici pri Brezovici – EŠD 11850, ki je v neposredni bližini meje območja državnega prostorskega načrta.

(13)Izvajajo se kontrolne meritve vibracij na izpostavljenih objektih neposredno ob transportnih poteh. Če hitrosti vibracij presegajo 5 mms‑1 pri stanovanjskih objektih, pri spomeniško zavarovanih objektih pa 3 mms‑1, se izvedejo dodatni zaščitni ukrepi.

(14)V času izvajanja posega se na celotnem gradbišču izvaja reden naravovarstveni nadzor (enkrat tedensko, strokovnjak biolog). V času gradbenih del v potoku Drobtinka nadzor izvaja lokalna ribiška družina.

(15)Vzdolž trase povezovalne ceste (v oddaljenosti 300 m na vsako stran od osi trase) se pred posegom v času gnezditvene sezone izvede popis gnezdilcev, po posegu se letni popisi na tem območju izvajajo vsaj še tri leta.

(16)Vsaj še tri leta po izgradnji je treba spremljati prehajanje dvoživk in malih sesalcev ter morebitne povoze živali vzdolž trase.

(17)Na kmetijskih zemljiščih, prizadetih zaradi gradnje, se pred pričetkom gradbenih del izvedejo meritve osnovnih fizikalnih lastnosti tal (gostota, vodopropustnost ipd.). Ob končani gradnji se s podrahljavanjem in z ostalimi agrotehničnimi ukrepi vzpostavi prvotno stanje tal. Monitoring izvaja strokovnjak agronom, in sicer pred začetkom gradnje in po končani gradnji.

(18)Izvajanje krajinskoarhitekturnih ureditev v zadnji fazi izvajanja posegov na terenu nadzira krajinski arhitekt – odgovorni projektant načrta krajinske arhitekture. Po posegu se vsaj še dve leti spremlja zaraščanje z vegetacijo. Po potrebi se izvede dosaditev.

(19)Evidenco o oddanih odpadkih vodi izvajalec gradbenih del. Če v času gradnje nastajajo večje količine odpadkov, ki nastanejo pri gradbenih delih, kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, je treba izdelati poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, ki je sestavni del projekta izvedenih del.

Investitor oziroma upravljavec je dolžan:

-        promet v času gradnje organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju;

-        pred pričetkom gradnje izdelati elaborat s posnetkom stanja o kvaliteti obstoječih vozišč na vseh javnih cestah, po katerih poteka gradbiščni promet oziroma po katerih se izvajajo preusmeritve prometa v času gradnje;

-        zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve posegov ne poslabša; zagotoviti dostope, ki so zaradi gradnje posegov prekinjeni; uredi se tudi dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti;

-        pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja investitor z upravljavci, občino in krajevnimi skupnostmi uskladi popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, na katere vpliva gradnja prostorskih ureditev;

-        pred pričetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov, na katere vpliva gradnja;

-        pred pričetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture, na katero vpliva gradnja;

-        zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

-        sprotno rekultivirati območja posegov;

-        sanirati oziroma vrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;

-        zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji;

-        v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka; v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;

-        organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze ne bodo locirane v neposredni bližini naselij, na območjih naravne in kulturne dediščine ter na drugih varovanih območjih; k elaboratu organizacije gradbišča pridobi investitor soglasje lokalne skupnosti in potrebna druga soglasja pristojnih služb;

-        zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;

-        začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.

(1)Gradbišče se uredi v območju državnega prostorskega načrta.

(2)V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno s transportnimi potmi v času gradnje in morebitnimi lokacijami deponij, ki jih ne bi bilo mogoče urediti na območju državnega prostorskega načrta. Trase transportnih poti in lokacije se izberejo tako, da v čim manjši meri prizadanejo bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.

(3)Če je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se morajo pri njihovem umeščanju upoštevati značilnosti zemljišča, po uporabi pa sanirati morebitne poškodbe oziroma se mora denarno nadomestiti nastala škoda.

(4)Čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti in obvozi.

(5)Med gradnjo se zagotovita komunalna in energetska oskrba objektov po obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektih in napravah.

(6)Zagotovi se čim večja izravnava zemeljskega oziroma gradbenega materiala znotraj območja državnega prostorskega načrta.

(7)Prepovedano je odlaganje materialov v pretočne profile vodotokov in kanalov.

(8)Deponije viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala, premaknitve potrebne infrastrukture in ostale ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo znotraj območja državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, kjer varstveni režim za varstvo kulturne dediščine oziroma rezultati predhodnih arheoloških raziskav to dopuščajo.

(9)Zagotovi se zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. V času gradnje se zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču tako, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma se v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(10)V času gradnje se sproti obvešča okoliško prebivalstvo o poteku gradnje.

(1)Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh odsekov cest, komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javne infrastrukture, ne bo prevzel v upravljanje.

(2)Po končani gradnji so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le‑to prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1)Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno‑tehničnega in okoljevarstvenega vidika.

(2)Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnost posegajo ta odstopanja.

Do izvedbe posameznih etap iz 31. člena te uredbe je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustno izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih.

(1)Na območju iz 4. člena te uredbe je do izvedbe ureditev, določenih s to uredbo, dopustna izvedba začasnega priključevanja železniškega postajališča Vnanje Gorice na obstoječe cestno omrežje.

(2)K ureditvi začasnega priključevanja iz prejšnjega odstavka mora investitor izvedbe začasnega priključevanja pridobiti soglasje investitorja načrtovanih ureditev.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-        Prostorske sestavine planskih aktov občine Log – Dragomer: Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave, Naš časopis, št. 4/87 in 13/88, Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98 in 69/99, Uradne objave, Naš časopis, št. 40/01, 272/01, 277/01 in 304/04),

-        Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika (Uradni list RS, št. 6/99, Naš časopis, št. 292 – 3/03),

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto L3 – Dragomer (Uradni list RS, št. 10/95 in 38/00),

-        Prostorske sestavine planskih aktov občine Brezovica: Dolgoročni plan občine in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za območje Brezovica (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 73/98 in 81/04) in

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za planske celote V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 9/94, 73/98, 65/03, 49/05, 74/05, 37/06 in 87/06).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.