34. člen ZTro-UPB8

Tožnik za trošarinsko blago, za katerega so bile v trošarinski kontroli ugotovljene nepravilnosti, ne bi smel sam obračunavati in plačevati trošarine na podlagi obračuna, saj mu je bila lahko trošarina za predmetno trošarinsko blago zaradi nepravilnosti odmerjena le na podlagi odmerne odločbe. Tožnik, ki je trošarinski zavezanec, je seznanjen z režimom in dolžnim ravnanjem s trošarinskim blagom, kot mu ga nalaga ZTro. Kljub temu pa je predmetne trošarinske izdelke hranil v skladišču, ki ni bilo v trošarinskem dovoljenju opredeljeno kot trošarinsko skladišče. S tem je bil onemogočen tudi carinski nadzor nad predmetnim trošarinskim blagom. Tudi po presoji sodišča ni mogoče nesporno zaključiti, da je v danem primeru bilo prav predmetno trošarinsko blago tisto, za katero je tožnik sam obračunal in plačal trošarino, kot je to pravilno tožniku pojasnil tudi carinski organ. Tako je bilo pravilno ugotovljeno, da v postopku ni mogoče nedvoumno zaključiti, da je šlo v obeh primerih dejansko za isto trošarinsko blago.

Obveznost za obračun trošarine nastane, ko se trošarinski izdelki sprostijo v porabo, kamor se med drugim šteje vsak zaključek proizvodnje v obratu trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja, s tem pa nastane obveznost, da v zakonsko določenem roku obračuna in plača trošarino. Ker tožnik ni tako ravnal, je prišlo do nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov.

Če oproščeni uporabnik uporabi trošarinske izdelke za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožeča stranka pravilno določena kot zavezanka za plačilo trošarine. Glede sporne pošiljke je bilo v postopku ugotovljeno, da ga je v Slovenijo nezakonito vnesla družba B. d.o.o., ki ni imela pravice prejemati trošarinskega blaga v režimu odloga plačila trošarine in tudi ni predložila dokazila, da je bila obravnavana pošiljka kupljena v RS s plačano trošarino. Ker zanjo ni plačala trošarine v skladu z 34. členom ZTro, jo je pridobila nezakonito. Kupec in dejanski prevzemnik blaga pa je bila tožeča stranka. Tožeča stranka je kupila in fizično prevzela nezakonito vneseno blago, zato je glede na določbe ZTro pravilno določena kot zavezanka za plačilo trošarine.

Iz ugotovljenega dejanskega stanja tako izhaja, da je tožnik nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključno trošarino in jih tudi porabil kot sestavino za izdelavo drugih izdelkov, za končni izdelek pa ni plačal trošarine po obračunu v skladu s pravili za obračunavanje in plačevanje trošarine, ampak šele na podlagi odmerne odločbe, izdane v inšpekcijskem nadzoru. Pravica do vračila trošarine temelji na predpostavki, da je trošarinski zavezanec ravnal zakonito in plačal trošarino za končni izdelek po obračunu. Plačilo na podlagi odmerne odločbe pa tega ne more nadomestiti.

Če prejemnik blaga nima pravice sprejemati blaga pod režimom odloga plačila trošarine, ker nima trošarinskega dovoljenja oziroma statusa pooblaščenega ali nepooblaščenega prejemnika, v nobenem primeru ne more opraviti zakonitega vnosa blaga pod režimom odloga plačila trošarine. Zato mora revident v tem primeru trošarino plačati.