27. člen ZTro-UPB8

Ker je pravica do oproščene nabave trošarinskih izdelkov za predpisane namene vezana na izdano odločbo, lahko oproščeni uporabnik tudi z (naknadnim) zahtevkom za spremembo količin po petem odstavku 27. člena ZTro zahteva – enako kot v zvezi z izdajo dovoljenja ali odobritvijo količin za naslednje obdobje – samo vnaprejšnjo odobritev količin, ki jih namerava nabaviti brez plačila trošarine zaradi nastalih poslovnih potreb, katerih trend kaže, da že odobrene količine ne bodo zadostovale. Naknadni zahtevek za spremembo količin ni namenjen prilagoditvi pred vložitvijo zahtevka opravljenih nabav, še manj količinam nabav v minulem obdobju. Zato je spremembo količin mogoče zahtevati samo v okviru (pred potekom) obdobja, na katerega se nanaša dovoljenje oziroma vsakokratna odobritev količine za naslednje obdobje iz 28. člena ZTro. Naknadni zahtevek za spremembo že odobrene količine nabave trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine je mogoč le v obdobju, za katerega so bile količine že odobrene, znotraj tega obdobja pa le za bodoče poslovanje imetnika konkretnega dovoljenja, torej za šele načrtovano nabavo brez plačila trošarine.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je naknadni zahtevek za spremembo že odobrene količine nabave trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine mogoč le za bodoče poslovanje imetnika konkretnega dovoljenja ali pa je mogoč tudi za tekoče obdobje 12 mesecev, kadar se del obdobja nanaša za nazaj.

Tožnici je bila v dovoljenju dovoljena nabava polletne količine etilnega alkohola, za leto 2015 pa ji je bila na podlagi 17. 12. 2014 vloženega zahtevka, ki se je nanašal na leto 2015 (torej je bil vložen za bodoče obdobje, vnaprej), dne 18. 12. 2014 odobrena količina pol milijona litrov. Tožnica je naknadno, torej po poteku leta 2015, vložila obravnavani zahtevek in zahtevala povečanje odobrene količine za obdobje leta 2015 za dodatnih 184.935 litrov etilnega alkohola, za katero je že predhodno poročala prekoračitev. Po sami naravi stvari takšnemu zahtevku ni mogoče ugoditi, saj se zahtevki po petem odstavku 27. člena ZTro nanašajo na zahtevke za odobritev nabave (in ne na odobritev že porabljenih izdelkov), poleg tega pa je zakonski režim poslovanja oproščenih uporabnikov zastavljen na način, da se najprej (tj. pred izvedbo aktivnosti) pridobi tako status oproščenega uporabnika kot tudi dovoljenje za nabavo vsakokratnih količin.

Če je oseba imetnik dovoljenja, je na njegovi podlagi in pod pogoji, ki jih določa, upravičena do oprostitve plačila trošarine. Ko je dovoljenje izdano, je presoja, ali je določena oseba oproščena plačila trošarine, povezana le še z vprašanjem vsebine tega dovoljenja, torej (pravnomočnega in dokončnega) upravnega akta, ki imetniku podeljuje konkretna upravičenja in ne (več) z vprašanji razlage in uporabe 44. člena ZTro, razen kolikor gre za vprašanja, ki presegajo okvir izdanega dovoljenja. Izpodbijana odločitev je glede na navedeno materialnopravno pravilna, če je revidentka s svojimi ravnanji presegla okvir dovoljenja, in obratno, če njegovega okvira ni presegla, je naložitev plačila trošarine materialnopravno napačna, ker je trošarina v takem primeru naložena v plačilo v nasprotju s 6. točko 4. člena ZTro, tretjim odstavkom 12. člena ZTro oziroma prvim odstavkom 26. člena ZTro.

V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. Zato ista fizična ali pravna oseba ne more hkrati nabavljati istih trošarinskih izdelkov tudi izven režima odloga plačila trošarine.

V skladu z 2. točko tretjega odstavka 12. člena ZTro se oproščenemu uporabniku plačilo trošarine med drugim odpusti, če so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene iz 44. člena ali 55. člena ZTro in so bili določeni v dovoljenju carinskega organa iz 27. člena ZTro. Za pridobitev dovoljenja za oproščenega uporabnika mora fizična ali pravna oseba izpolnjevati strogo določene pogoje (26. člen ZTro), v dovoljenju pa se med drugim navede tudi količina trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene. Sprememba količin trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene, je mogoča na podlagi naknadnega zahtevka (peti odstavek 27. člena ZTro) oproščenega uporabnika. Tožnica bi zato v konkretni zadevi za preseženo količino trošarinskih izdelkov morala vložiti naknadni zahtevek po določbi petega odstavka 27. člena ZTro, česar pa ni storila.

Ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. člena ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. V konkretni zadevi tožnica ni postopala v skladu z navedenimi pravili, saj se ni ravnala v skladu z izdanim dovoljenjem, da bi lahko uspešno uveljavljala vračilo trošarine. Ista fizična ali pravna oseba pa ne more hkrati nabavljati iste trošarinske izdelke tudi izven režima odloga plačila trošarine.

V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki.

V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. Zato ista fizična ali pravna oseba ne more hkrati nabavljati istih trošarinskih izdelkov tudi izven režima odloga plačila trošarine.

V zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do vračila trošarine po 4. točki 1. odstavka 30. člena ZTro, ki je bila plačana dne 16. 4. 2009 po samoprijavi za trošarinski izdelek, ki ga je tožnik kot oproščeni uporabnik nabavil brez plačila trošarine (v režimu odloga plačila trošarine) v mesecu novembru 2008. Tožnik je kot imetnik dovoljenja oproščenega uporabnika TI bil dolžan nastopati le v tej vlogi, drugačna interpretacija bi bila v nasprotju z izdanim dovoljenjem in določbami ZTro glede statusa oproščenega uporabnika. Peti odstavek 27. člena ZTro prav za primer, kot je obravnavani, predvideva spremembo količin na podlagi naknadnega zahtevka oproščenega uporabnika.