Uredba o nadzoru pomorskega prometa

Ta uredba v skladu z Direktivo 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L št. 208 z dne 5. 8. 2002, str. 10), zadnjič spremenjeno z Delegirano direktivo Komisije (EU) 2025/811 z dne 19. februarja 2025 o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede informacij, ki jih je treba sporočiti v okviru sistemov poročanja z ladij (UL L št. 2025/811 z dne 28. 4. 2025), (v nadaljnjem besedilu: direktiva 2002/59/ES), ureja nadzor pomorskega prometa, sistem obveščanja zaradi povečanja varnosti in učinkovitosti pomorskega prometa, izboljšanja odzivanja ob izrednih dogodkih, nezgodah ali morebitnih nevarnih razmerah na morju ter preprečevanje in odkrivanje onesnaženja z ladij.

(1)Ta uredba se uporablja za ladje z bruto tonažo 300 ali več, če ni s to uredbo drugače določeno.

(2)Če s to uredbo ni drugače določeno, se ne uporablja za: a)  vojaške ladje in javne ladje; b)  ribiška plovila, tradicionalne ladje in plovila za rekreacijo, krajša od 45 metrov; c)  tanke na ladjah z bruto tonažo do 1000 ton in ladijska skladišča in opremo za uporabo na vseh ladjah.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.MARPOL konvencija pomeni Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, 1973, in njen Protokol iz leta 1978, v najnovejši različici;

2.SOLAS konvencija pomeni Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju, 1974, skupaj z njenimi protokoli in dopolnili, v najnovejši različici;

3.ISM kodeks pomeni Mednarodni kodeks o varnemu upravljanju ladij, v najnovejši različici;

4.IMDG kodeks pomeni Mednarodni kodeks o prevozu nevarnega blaga po morju, v najnovejši različici;

5.IBC kodeks pomeni Mednarodni kodeks za gradnjo in opremo ladij za prevoz nevarnih kemikalij, ki se prevažajo v tekočem stanju, v najnovejši različici;

6.IGC kodeks pomeni Mednarodni kodeks za gradnjo in opremo ladij za prevoz nevarnih utekočinjenih plinov, v najnovejši različici;

7.BC kodeks pomeni Kodeks za varno ravnanje s trdnimi tovori v razsutem stanju, v najnovejši različici;

8.INF Kodeks pomeni Kodeks IMO za varen prevoz izrabljenega jedrskega goriva, plutonija in visoko radioaktivnih odpadkov z ladjami, v najnovejši različici;

9.Resolucija IMO A 851(20) pomeni Resolucijo IMO 851(20), z naslovom »Splošna načela sistema poročanja z ladij in zahteve poročanja z ladij, ki vključujejo navodila za poročanje o izrednih dogodkih v zvezi z nevarnim blagom, škodljivimi snovmi in/ali snovmi, ki onesnažujejo morje«, v najnovejši različici ( http://www.mzp.gov.si/);

10.ladjar pomeni lastnika ali upravljalca ladje;

11.naročnik prevoza pomeni osebo, ki sama ali v imenu ali za račun naročnika sklene s prevoznikom pogodbo o prevozu blaga;

12.družba pomeni družbo opredeljeno v pravilu 1(2) poglavja IX SOLAS konvencije;

13.ladja pomeni vsako morsko ladjo ali plovilo;

14.nevarno blago pomeni: a)       blago, uvrščeno v IMDG kodeks; b)       nevarne tekoče snovi, naštete v poglavju 17 IBC kodeksa; c)       utekočinjene pline, naštete v poglavju 19 IGC kodeksa; č)     trdne snovi, navedene v B dodatku BC kodeksa; d)       blago, ki mora za prevoz izpolnjevati ustrezne predpogoje v skladu s točko 1.1.3 IBC kodeksa ali točko 1.1.6 IGC kodeksa;

15.blago, ki lahko onesnažuje okolje, pomeni: a)       olja, opredeljena v Prilogi 1 k MARPOL konvenciji; b)       škodljive tekoče snovi, opredeljene v Prilogi 2 k MARPOL konvenciji; c)       škodljive snovi, opredeljene v Prilogi 3 k MARPOL konvenciji;

16.enota za prevoz tovora pomeni cestno tovorno vozilo, železniški tovorni vagon, tovorni kontejner, cestno cisterno, železniški vagon ali premično cisterno; 17. sistem za spremljanje, upravljanje in nadzor plovbe (VTS) pomeni storitev, ki se izvaja ob upoštevanju Resolucije Mednarodne pomorske organizacije A.1158(32) in smernic, ki jih določa Mednarodna organizacija za pomorske navigacijske pripomočke (IALA, VTS Manual), (v nadaljnjem besedilu: mednarodna pravila), namenjena izboljšanju varnosti in učinkovitosti pomorskega prometa ter varstvu okolja, ki je zmožna poseči v promet in se odzvati na prometne razmere, ki nastanejo na območju VTS; 17.a operater VTS je pristaniški nadzornik, zaposlen pri upravi, ki je v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje službe VTS, usposobljen za operaterja VTS;

18.tradicionalna ladja pomeni vse vrste zgodovinskih ladij in njihovih dvojnikov, vključno z ladjami, namenjenimi za spodbujanje in pospeševanje tradicionalnih znanj in pomorskih veščin, ki služijo kot kulturni spomeniki ter se uporabljajo v skladu s tradicionalnimi načeli pomorstva in tehnike;

19.IMO pomeni Mednarodno pomorsko organizacijo;

20.AIS pomeni samodejni sistem identifikacije, ki ga določa IMO;

21.VDR pomeni sisteme zapisovanja podatkov o potovanju, ki ga določa IMO;

22.MMSI številka pomeni identifikacijsko številko ladijske radijske postaje;

23.uprava pomeni Upravo Republike Slovenije za pomorstvo;

24.SafeSeaNet pomeni sistem Evropske unije za izmenjavo pomorskih podatkov, ki ga je razvila Komisija Evropske unije v sodelovanju z državami članicami, da bi zagotovila izvajanje evropske zakonodaje (sistem upravljanja pomorskih informacij);

25.SI SafeSeaNet (SI SSN) pomeni nacionalni informacijski sistem za spremljanje in nadzor pomorskega prometa;

26.linijski prevoz pomeni zaporedje plovb ladje med dvema ali več istimi pristanišči bodisi v skladu z objavljenim voznim redom bodisi s tako rednimi ali pogostimi plovbami, da tvorijo prepoznavno sistematično zaporedje;

27.ribiško plovilo pomeni vsako plovilo, opremljeno za gospodarsko izkoriščanje prostoživečih morskih organizmov (ribe, raki, mehkužci ter druge vodne živali in rastline, ki so predmet upravljanja);

28.ladja, ki potrebuje pomoč, pomeni ladjo v položaju, v katerem bi se lahko poškodovala ali bi lahko ogrožala okolje ali plovbo;

29.LRIT pomeni sistem dolgega dometa za prepoznavanje in sledenje ladjam v skladu s predpisom SOLAS V/19-1.

(1)Ladja, ki prihaja v pristanišče Republike Slovenije, mora upravi sporočiti podatke iz 1. točke Priloge I, ki je sestavni del te uredbe: a)  najmanj 24 ur pred prihodom; b)  najpozneje ob izplutju iz zadnjega pristanišča, če potovanje traja manj kot 24 ur; c)  če namembno pristanišče ni znano ali se spremeni med potovanjem, takoj ko izve za namembno pristanišče.

(2)Ladja, namenjena v pristanišče Republike Slovenije, ki prevaža nevarno blago ali blago, ki lahko onesnažuje okolje, mora sporočiti podatke v skladu z 9. členom te uredbe.

(3)Ladja, ki vpluje v območje sistema obveznega poročanja z ladij, določenim z Memorandumom o soglasju med Vlado Republike Slovenije, Vlado Republike Hrvaške in Vlado Italijanske republike o sistemu obveznega javljanja ladij v Jadranskem morju (Adriatic traffic) (Uradni list RS – MP, št. 27/00), mora upravi sporočiti podatke iz 4. točke Priloge I te uredbe.

(1)Ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, mora biti opremljena z AIS v skladu s Prilogo II, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Ladja iz prejšnjega odstavka mora poskrbeti, da AIS vedno deluje, razen če mednarodne pogodbe, pravila ali standardi določajo zaščito navigacijskih informacij.

Ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, mora biti opremljena z VDR v skladu z 2. in 3. delom Priloge II te uredbe.

(1)Vsako ribiško plovilo, ki meri v dolžino več kot 15 metrov in pluje pod zastavo Republike Slovenije, mora biti ne glede na to, kje se nahaja, po časovnem načrtu iz 1. dela Priloge II te uredbe opremljeno z AIS (razred A), ki izpolnjuje izvedbene standarde IMO.

(2)Tuje ribiško plovilo, ki meri v dolžino več kot 15 metrov, mora biti po časovnem načrtu iz 1. dela Priloge II te uredbe opremljeno z AIS (razred A), ki izpolnjuje izvedbene standarde IMO, če ribari v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije ali iztovarja svoj ulov v pristanišču Republike Slovenije.

(3)Poveljnik ribiškega plovila iz prejšnjega odstavka mora poskrbeti, da AIS vedno deluje. V izrednih okoliščinah se AIS lahko izključi, če poveljnik meni, da je to nujno za zaščito in varnost njegove ladje.

Ladja, za katero veljajo pravila SOLAS V/19-1 in standardi zmogljivosti ter zahteve za delovanje IMO, morajo uporabiti LRIT opremo, ki je skladna z navedenim predpisom, kadar je namenjena v pristanišče Republike Slovenije.

(1)Storitev VTS izvajajo operaterji VTS (v nadaljnjem besedilu: služba VTS) na območju iz Priloge III, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: območje VTS).

(2)Ladja, za katero se uporablja ta uredba, mora uro pred prihodom v območje VTS najaviti prihod službi VTS, upoštevati mednarodna pravila in sodelovati s službo VTS, kadar se nahaja v območju VTS.

(1)Operater VTS lahko posamezni ladji ali skupini ladij prepove plovbo, določi ali omeji gibanje, hitrost ali sidranje ter prepove vplutje v pristanišče oziroma izplutje iz pristanišča. V primeru neposredne nevarnosti za človeška življenja na morju, varnost plovbe ali morsko okolje operater VTS ladji odredi tudi, da vpluje na mesto zatočišča, pilotažo ali vleko.

(2)Operater VTS izda odredbo ustno preko radijskih kanalov v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje službe VTS.

(1)Ladja mora upoštevati odredbe službe VTS, razen če bi s tem ogrozila varnost plovbe ali morskega okolja.

(2)Ravnanje v skladu z odredbami službe VTS ne odvezuje upravljalca ladje odgovornosti za varno upravljanje ladje.

(3)Če ladja ne upošteva odredbe iz prejšnjega člena, mora nemudoma o tem in razlogih za neupoštevanje poročati službi VTS, ki preuči razloge in ravna v skladu s svojimi pooblastili.

(1)Nevarno blago ali blago, ki lahko onesnažuje okolje, se lahko da v prevoz ali natovori na katero koli ladjo ne glede na tonažo, samo če naročnik predloži poveljniku ali ladjarju pred vkrcanjem deklaracijo o nevarnem tovoru, ki vsebuje: a)  podatke iz 2. točke Priloge I te uredbe; b)  za snovi iz Priloge I k MARPOL konvenciji varnostni list, ki navaja fizikalno-kemijske lastnosti proizvodov, po možnosti vključno z njihovo viskoznostjo, izraženo v cSt pri 50 °C, in gostoto pri 15 °C, ter druge podatke z varnostnega lista v skladu z Resolucijo IMO MSC 286 (86); c)  kontaktno številko za klic v sili naročnika ali katere koli druge osebe, ki ima informacije o fizikalno-kemijskih lastnostih proizvodov in o ukrepanju v nujnih primerih.

(2)Plovilo, ki je namenjeno v pristanišče Republike Slovenije ter prevaža nevarno blago ali blago, ki lahko onesnažuje okolje, mora imeti deklaracijo o nevarnem tovoru, ki jo priskrbi naročnik, ki vsebuje zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka.

(3)Naročnik mora v deklaraciji o nevarnem tovoru zagotoviti, da je pošiljka, dana v prevoz, resnično tista, ki je prijavljena v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(1)Ne glede na svojo tonažo, mora ladja, ki prevaža nevarno blago ali blago, ki lahko onesnažuje okolje, in zapušča pristanišče Republike Slovenije, upravi najpozneje pred izplutjem sporočiti podatke, navedene v 3. točki Priloge I te uredbe, in izročiti potrdilo o načinu natovarjanja tovora na ladjo, ki ga izda pooblaščena pravna ali fizična oseba, ki je opravila nadzor nad natovarjanjem nevarnega tovora.

(2)Ne glede na svojo tonažo, mora ladja, ki prevaža nevarno blago ali blago, ki lahko onesnažuje okolje, in je namenjena v pristanišče ali sidrišče Republike Slovenije, ob izplutju iz pristanišča vkrcanja ali takoj, ko sta znana namembno pristanišče ali sidrišče, če ti podatki niso bili na voljo ob izplutju, sporočiti upravi podatke, navedene v 3. točki Priloge I te uredbe.

(3)Uprava mora podatke iz 3. točke Priloge I te uredbe hraniti dovolj dolgo, da se lahko uporabijo ob izrednih dogodkih ali nezgodah na morju. Uprava mora v vsakem trenutku, 24 ur dnevno, poslati te podatke po elektronski poti pristojnim organom držav članic Evropske unije, če jih zahtevajo.

(1)Ladja mora po elektronski poti upravi sporočiti podatke iz 1. in 3. točke Priloge I te uredbe.

(2)Pri elektronski izmenjavi sporočil se ob upoštevanju pogojev in pravil za elektronsko poslovanje z upravo lahko uporabi spletna aplikacija SI SSN ali drug informacijski sistem, ki zagotavlja skladnost z navodili za pošiljanje podatkov v obliki XML.

Uprava prepove vplutje v pristanišče ali izplutje ladje iz pristanišča oziroma odloži njeno vplutje ali prepove nadaljnje ravnanje z nevarnim blagom na ladji, kadar: a)  v skladu s prvim ali drugim odstavkom 10. člena te uredbe ladja ni sporočila podatkov iz 3. točke Priloge I te uredbe; b)  ugotovi, da gre za nevaren tovor, katerega promet je v pristanišču prepovedan; c)  pri pregledu nevarnega tovora ugotovi, da stanje ne ustreza podatkom, ki jih je ladja sporočila v skladu s prvim ali drugim odstavkom 10. člena te uredbe; č)  nevaren tovor ni pravilno pakiran in označen z nalepkami ter tehničnimi poimenovanji ali so te oznake poškodovane; d)  nevaren tovor ni pravilno uskladiščen; e)  naprave za delo z nevarnim tovorom niso ustrezne ali tehnično brezhibne; f)   so v pristanišču druge ovire za varen promet.

(1)Uprava lahko odloči, da obveznosti iz 4. in 10. člena te uredbe ne veljajo za obdobje enega leta, ki se lahko podaljšuje, za posamezna plovila na posamezni liniji, ki opravljajo linijske prevoze med pristanišči Republike Slovenije, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: a)  družba, ki opravlja linijske prevoze, vodi seznam ladij, s katerimi se opravlja linijski prevoz in ga pošlje upravi; b)  za vsako opravljeno potovanje se hranijo podatki, navedeni v 1. ali 3. točki Priloge I te uredbe, ki so na voljo upravi na njeno zahtevo. Družba mora vzpostaviti notranji sistem, ki zagotavlja, da se navedeni podatki na zahtevo nemudoma pošljejo upravi po elektronski poti, in sicer 24 ur dnevno, v skladu s prvim odstavkom 4. člena in drugim odstavkom 11. člena te uredbe; c)  ladja sporoči upravi vsako odstopanje od predvidenega časa vplutja v namembno pristanišče ali pilotažno postajo, daljše od treh ur.

(2)Linija se ne šteje za redno linijo iz točke a) prejšnjega odstavka, če ni načrtovano, da bo delovala najmanj en mesec.

(3)Izjeme iz prvega odstavka tega člena so omejene na plovbo z načrtovanim trajanjem do 12 ur.

(4)Uprava lahko na podlagi prošnje druge države članice Evropske unije pod pogoji iz prejšnjega odstavka odloči, da obveznosti iz 4. in 10. člena te uredbe ne veljajo za ladje, ki opravljajo linijske prevoze med pristanišči Republike Slovenije in drugimi pristanišči.

(5)Če uprava ugotovi, da vsaj eden od pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena ni več izpolnjen, takoj ukine pravico do izjeme.

(6)Uprava sporoči Komisiji Evropske unije seznam družb in ladij, za katere velja izjema v skladu s tem členom, ter tudi vse dopolnitve takega seznama.

(1)Ladje, nevarne za pomorski promet ali ki bi lahko ogrožale varnost plovbe, varnost posameznikov ali okolja, so: a)  ladje, ki so bile med plovbo: - udeležene pri izrednih dogodkih ali nezgodah na morju iz 15. člena te uredbe; - niso izpolnile zahtev glede obveščanja in poročanja v skladu s to uredbo; - niso izpolnjevale pravil v veljavnem sistemu shem ločene plovbe in VTS; b)  ladje, za katere obstaja dokaz ali sum o namernih izpustih olja ali drugih kršitvah MARPOL konvencije v teritorialnem morju ali notranjih morskih vodah Republike Slovenije; c)  ladje, ki jim je bilo prepovedano vplutje v pristanišča držav članic Evropske unije ali so bile omenjene v poročilu ali obvestilu države članice Evropske unije na podlagi prednostnega inšpekcijskega pregleda po predpisih o inšpekcijskem nadzoru varnosti plovbe; č)  ladje, ki niso uprave uradno obvestile o zavarovanju ali finančnih jamstvih ali jih nimajo v skladu z zakonodajo Evropske unije in mednarodnimi predpisi; d)  ladje, za katere so piloti ali pristaniški organi prijavili očitne pomanjkljivosti, ki bi lahko ogrožale varnost plovbe ali povzročile tveganje za okolje.

(2)Uprava mora podatke o ladjah iz prejšnjega odstavka sporočiti obalnim centrom v drugih državah članicah Evropske unije, ki so ob načrtovani plovni poti ladje.

(3)Uprava poskrbi, da so ladje, za katere je od obalnih centrov drugih držav članic Evropske unije dobila podatke v skladu s prejšnjim odstavkom, pregledane v pristaniščih Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor varnosti plovbe. O ugotovitvah pregleda obvesti vse države članice, na katere se to nanaša.

(1)Poveljnik ladje, ki pluje v območju iskanja in reševanja ali drugem območju pod nadzorom Republike Slovenije, mora takoj obvestiti upravo o: a)  vsakem izrednem dogodku ali nezgodi na morju, ki vpliva na varnost ladje, kot so trčenje, nasedanje, poškodba, napaka ali okvara, prodor vode ali premik tovora, napake v ladijskem trupu ali konstrukcijske pomanjkljivosti; b)  vsakem izrednem dogodku ali nezgodi na morju, ki ogroža varnost plovbe, kot so napake, ki lahko vplivajo na sposobnost manevriranja ali sposobnost ladje za plovbo, ali napake, ki vplivajo na pogonski sistem ali krmilne naprave, naprave za pridobivanje elektrike, navigacijsko ali komunikacijsko opremo; c)  vsaki okoliščini, ki lahko povzroči onesnaženje morja ali obale, kot so izpust ali nevarnost izpusta snovi, ki lahko onesnažijo morje; č)  vsakem onesnaženju morja, kontejnerjih ali pakiranem tovoru, ki plava na morski površini.

(2)Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj podatke o ladji, njen položaj, pristanišče izplutja, namembno pristanišče, naslov, na katerem se lahko dobijo podatki o nevarnem blagu in blagu, ki lahko onesnažuje okolje, ki se prevaža na ladji, število oseb na ladji, podrobnosti o izrednem dogodku in vse ustrezne podatke, navedene v Resoluciji IMO A. 851(20).

(1)Kadar uprava meni, da zaradi izjemno slabih vremenskih ali drugih razmer na morju obstaja resna grožnja za onesnaženje morja ali obalnih območij Republike Slovenije ali morja ali obalnih območij drugih držav ali da so v nevarnosti človeška življenja: a)  mora poveljnika ladje, ki se nahaja v območju pristanišča Republike Slovenije in namerava vpluti ali izpluti iz pristanišča, podrobno obvestiti o stanju na morju in vremenskih razmerah in o nevarnosti, ki v takih razmerah lahko grozi ladji, tovoru, posadki in potnikom; b)  lahko ne glede na nalogo zagotavljanja pomoči ladjam v stiski v skladu z načrtom za sprejem ladij v stiski sprejme druge ustrezne ukrepe, ki lahko vključujejo priporočilo ali prepoved za posamezno ladjo ali ladje na splošno, da vplujejo ali izplujejo iz pristanišča na prizadetih območjih, dokler ni ugotovljeno, da ni več nevarnosti za človeška življenja ali okolje; c)  sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi omeji ali prepove oskrbovanje ladij z gorivom v teritorialnem morju ali notranjih morskih vodah Republike Slovenije.

(2)Poveljnik mora obvestiti družbo o ustreznih ukrepih ali priporočilih iz prejšnjega odstavka. Ti ukrepi ali priporočila pa ne smejo vplivati na poveljnikovo odločitev, ki jo sprejme na podlagi svoje strokovne ocene v skladu s SOLAS konvencijo. Kadar odločitev, ki jo sprejme poveljnik ladje, ni v skladu z ukrepi iz prejšnjega odstavka, obvesti upravo o razlogih za svojo odločitev.

(3)Ustrezni ukrepi ali priporočila iz prvega odstavka tega člena temeljijo na razmerah na morju in vremenski napovedi Agencije Republike Slovenije za okolje.

(1)Ladjar, poveljnik ladje in lastnik nevarnega blaga ali blaga, ki lahko onesnažuje okolje, ki se prevaža na ladji, morajo sodelovati z upravo, da bi bile posledice izrednega dogodka ali nezgode na morju čim manjše.

(2)Poveljnik ladje, za katero se uporablja kodeks ISM, obvesti družbo v skladu s tem kodeksom o vsakem izrednem dogodku ali nezgodi na morju iz prvega odstavka 15. člena te uredbe, ki se pripeti na morju. Družba mora takoj, ko je obveščena o takih razmerah, navezati stik z upravo in ji na njeno zahtevo predložiti informacije iz 9. člena.

(1)Po potrebi uprava obvesti po radiu o vsakem izrednem dogodku ali nezgodi na morju, ki ji je bila sporočena v skladu s 15. členom te uredbe, in o ladji, ki pomeni grožnjo za varnost plovbe, posameznikov ali okolja.

(2)Uprava mora v vsakem trenutku poslati podatke, sporočene v skladu z 10. in 15. členom te uredbe, pristojnim organom držav članic Evropske unije, če jih zahtevajo zaradi varnosti.

(3)Uprava, ki je obveščena o dejstvih, ki vključujejo ali povečujejo tveganje za morska in obalna območja druge države članice, o tem čim prej obvesti pristojni organ zainteresirane države in se z njim posvetuje o predvidenih ukrepih. Uprava sodeluje s pristojnim organom zainteresirane države, da skupaj določita pogoje za skupno ukrepanje.

Uprava zagotovi, da so pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo dejavnosti s področja pomorstva, s pomorskimi publikacijami ustrezno in tekoče seznanjeni, vključno s postopki za sporočanje podatkov, ki jih določa ta uredba.

Podatke, ki so poslani upravi v skladu s to uredbo, lahko uprava pošlje tretjim osebam le v naslednjih primerih:

-       če je to potrebno zaradi opravljanja nalog, ki jih ima uprava po tej uredbi in drugih predpisih;

-       če je oseba, ki mora poslati podatke v skladu s to uredbo, dala soglasje;

-       če je tako odredil pristojni državni organ.

(1)Uprava 24 ur dnevno opravlja redne preglede in vse druge ukrepe, potrebne za preverjanje delovanja telematskih sistemov na kopnem, vzpostavljenih zaradi izpolnjevanja zahtev te uredbe in zahtev v zvezi s sprejemanjem ali pošiljanjem podatkov, sporočenih v skladu z 10. in 13. členom te uredbe.

(2)Uprava nemudoma obvesti državo zastave ladje in vsako državo, ki jo ukrep zadeva, o ukrepih, ki jih je sprejela v skladu s 14. in 17. členom te uredbe za ladje, ki ne plujejo pod zastavo Republike Slovenije.

(3)Kadar uprava ob izrednem dogodku ali nezgodi na morju iz 17. člena te uredbe ugotovi, da družba ni zmožna vzpostaviti in ohranjati povezave z ladjo ali upravo, o tem obvesti državo, ki je izdala ali v imenu katere sta bila izdana potrdilo o skladnosti ISM in spričevalo o varnem upravljanju ladij.

(4)Kadar je razvidna večja neskladnost pri delovanju sistema varnega upravljanja ladij v družbi s sedežem v Republiki Sloveniji, uprava družbi in ladji takoj prekliče veljavnost potrdila o skladnosti ISM in spričevalo o varnem upravljanju ladij.

Inšpekcijski nadzor nad ladjami v zvezi s sodelovanjem s službo VTS opravljajo pomorski inšpektorji v skladu s svojimi pristojnostmi, pri čemer jih morajo o ladji, ki ne upošteva odredb operaterja VTS, obveščati operaterji VTS.

(1)Z globo od 2.100 eurov do 35.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če: – eno uro pred prihodom ne najavi prihoda v območje VTS ali ne sodeluje s službo VTS (drugi odstavek 8.a člena), – ravna v nasprotju z odredbo operaterja VTS, razen če je s tem ogrožena varnost plovbe ali morskega okolja (prvi odstavek 8.c člena).

(2)Z globo od 200 eurov do 35.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 600 eurov do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4)Z globo od 400 eurov do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.

(1)Pri upravi je vzpostavljen sistem SI SafeSeaNet.

(2)Uprava sprejme poslovnik delovanja sistema SI SafeSeaNet v skladu s Prilogo III direktive 2002/59/ES.

(3)Uprava sodeluje s Komisijo Evropske unije v zvezi z delovanjem SafeSeaNet, AIS, VDR in LRIT, ki jih morajo v skladu s to uredbo uporabljati plovila.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o nadzoru pomorskega prometa (Uradni list RS, št. 22/05 in 75/08).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga I: Seznam podatkov za sporočanje Priloga II: Zahteve za opremo na ladji Priloga III: Območje VTS