Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika (PZ-D)

V Pomorskem zakoniku (Uradni list RS, št. 120/06 – uradno prečiščeno besedilo) se v 2. členu za besedo »Slovenije« doda besedilo »ter po rekah do meje, do koder so plovne z morske strani«.

V prvem odstavku 3. člena se 21. točka spremeni tako, da se glasi: »21. jahta je ladja, ki je namenjena športu ali razvedrilu, ne glede na to ali se uporablja za osebne ali gospodarske namene, in ki sme poleg posadke prevažati do 12 potnikov;«. V četrtem odstavku se prva in druga alineja spremenita tako, da se glasita: »– Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav; – Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča;«. Peta alineja se spremeni, tako da se glasi: »– Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (prenovitev);«. Na koncu enajste alineje se beseda »in« nadomesti s podpičjem, na koncu dvanajste alineje pa se pika nadomesti z vejico in dodata besedi »s spremembami;«. Za dvanajsto alinejo se dodajo nove trinajsta, štirinajsta in petnajsta alineja, ki se glasijo: »– Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (prenovitev); – Direktiva 2009/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke in – Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave.«.

Peti odstavek 13. člena se črta.

V prvem odstavku 26. člena se v osemnajsti alineji pika nadomesti s podpičjem in se dodata novi devetnajsta in dvajseta alineja, ki se glasita: »– izvajanje iskanja in reševanja na morju v skladu z veljavnimi predpisi; – vodenje koordinacije državnih organov, ki izvajajo pristojnosti na morju.«.

Za 26. členom se doda nov 26.a člen, ki se glasi: Uprava Republike Slovenije za pomorstvo ima svoj znak in zastavo, katerih obliko in barvo določi vlada. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo za prispevek k razvijanju in izboljšanju varnosti pomorske plovbe ter za sodelovanje in pomoč pri iskanju in reševanju na morju podeljuje uslužbencem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom in drugim pravnim osebam ter posameznikom priznanja. Vrste priznanj in postopek podeljevanja priznanj predpiše minister.«.

Za 31. členom se doda novo II.a poglavje z novimi 31.a do 31.d členi, ki se glasijo:

Hidrografska dejavnost obsega hidrografsko izmero morja, temeljne in obalne črte, hidrografski monitoring, hidrografske meritve objektov in pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju, upravljanje, zbiranje, vodenje, vzdrževanje, obdelavo in objavo pridobljenih hidrografskih podatkov ter pomorsko kartografijo in objavo hidrografskih publikacij.

Za izvajanje hidrografske dejavnosti je odgovorno ministrstvo, pristojno za pomorstvo. Naloge hidrografske dejavnosti v skladu z 31.c členom tega zakona izvaja Geodetski inštitut Slovenije po programu hidrografske dejavnosti. Program hidrografske dejavnosti pripravi ministrstvo, pristojno za pomorstvo, v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije. Program hidrografske dejavnosti je na predlog ministra vključen v program del inštituta in je sestavni del letnega programa državne geodetske službe po zakonu, ki ureja geodetsko dejavnost. V programu hidrografske dejavnosti se podrobneje določi naloge hidrografske dejavnosti in predvideno višino sredstev za njihovo izvajanje. Delo Geodetskega inštituta Slovenije na področju hidrografske dejavnosti nadzira ministrstvo, pristojno za pomorstvo.

Geodetski inštitut Slovenije kot javno službo na področju hidrografske dejavnosti izvaja naslednje naloge: 1. organizacijo izvedbe in nadzora hidrografskih izmer morja, obalne in temeljne črte, hidrografskega monitoringa in hidrografskih meritev objektov ter pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju; 2. zbiranje, vodenje, vzdrževanje, obdelavo in objavo hidrografskih podatkov, pomorskih kart in hidrografskih publikacij; 3. vodenje, izdelavo, izdajanje, vzdrževanje in distribucijo pomorskih kart v klasični in elektronski obliki; 4. distribucijo hidrografskih podatkov uporabnikom; 5. pripravo hidrografskega gradiva za obvestila pomorščakom in izdajanje slovenskih obvestil za pomorščake; 6. izvedbo raziskovalnih in razvojnih nalog ter drugih strokovno-tehničnih nalog v zvezi s hidrografsko dejavnostjo in 7. strokovno-tehnično sodelovanje s hidrografskimi uradi drugih držav. Geodetski inštitut Slovenije zagotovi, da so naloge iz prejšnjega odstavka izvedene v skladu s standardi Mednarodne hidrografske organizacije (IHO).

Materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na avtorskih delih, ki jih izdela Geodetski inštitut Slovenije med izvajanjem javne službe na podlagi tega zakona, se z nastankom avtorskega dela prenesejo na Republiko Slovenijo. O izvrševanju teh pravic odloča minister.

Hidrografski podatki so izvorni hidrografski podatki in hidrografski originali. Izvorni hidrografski podatki so vsi podatki, pridobljeni z izmero morja in obalne črte, hidrografskim monitoringom in hidrografskimi meritvami objektov ter pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju. Izvorni hidrografski podatki niso javni. Do teh podatkov imajo dostop samo pristojne osebe ministrstva, pristojnega za obrambo, za potrebe opravljanja svojih nalog, drugi državni organi pa samo s soglasjem ministra, pristojnega za obrambo. Hidrografski originali so zbirka procesiranih izvornih hidrografskih podatkov, potrebnih za zagotavljanje varnosti plovbe. Hidrografski originali so javni podatki. Podrobnejši način zbiranja, upravljanja in vzdrževanja izvornih hidrografskih podatkov in hidrografskih originalov predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo.«.

V prvem odstavku 43. člena se na koncu tretje alineje pika nadomesti s podpičjem in se dodata novi četrta in peta alineja, ki se glasita: »– pomorska pilotaža; – obvezna vleka plovil.«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Gospodarska javna služba iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka je obvezna gospodarska javna služba. Gospodarska javna služba iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka je izbirna gospodarska javna služba in se izvaja samo v koprskem tovornem pristanišču.«.

V prvem odstavku 44. člena se na koncu tretje alineje pika nadomesti s podpičjem in se dodata novi četrta in peta alineja, ki se glasita: »– pomorska pilotaža; – obvezna vleka plovil.« V drugem odstavku se na koncu dodata nov drugi in tretji stavek, ki se glasita: »Pomorsko pilotažo in obvezno vleko plovil zagotavlja Republika Slovenija kot izbirno gospodarsko javno službo. Kadar se pomorska pilotaža in obvezna vleka plovil izvajata kot gospodarska javna služba, drugi izvajalci na območju izvajanja gospodarske javne službe teh storitev ne smejo opravljati.«.

V 46. členu se na koncu tretje alineje pika nadomesti s podpičjem in se dodata novi četrta in peta alineja, ki se glasita: »– zagotavlja stalno in nemoteno izvajanje pomorske pilotaže; – zagotavlja stalno in nemoteno izvajanje obvezne vleke plovil.«.

V 47. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Kadar se gospodarski javni službi pomorska pilotaža ali obvezna vleka plovil zagotavljata z dajanjem koncesij, vlada s koncesijskim aktom med drugim določi najvišje cene za storitev pomorske pilotaže in za storitev obvezne vleke plovil ter dobo podelitve koncesije, ki ne sme biti daljša od 15 let.«.

V prvem odstavku 48. člena se za četrto alinejo dodata novi peta in šesta alineja, ki se glasita: »– cene za storitev pomorske pilotaže, – cene za storitev obvezne vleke plovil,«.

Drugi odstavek 50. člena se črta.

Tretji odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi: »V primeru ugotovitve prekrška iz 7. točke prvega odstavka 976. člena, ki ga stori oseba iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, iz 1., 3. in 9. točke prvega odstavka 978. člena, ki ga stori oseba iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, 984., 985., 986., 987., 988. in 989. člena tega zakona, ki ga pristaniški nadzornik osebno zazna ali ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, lahko pristaniški nadzornik izda plačilni nalog.«. Četrti odstavek se črta. Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

V prvem odstavku 64. člena se beseda »in« nadomesti z besedilom », ki«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Izvajalec gradbenih ali drugih del je dolžan prijaviti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo med gradnjo vsake tri mesece ter ob zaključku del vse spremembe meja obale ali morskih globin. Podatki o spremembah meja obale ali morskih globin morajo biti v skladu s standardi za hidrografske izmere Mednarodne hidrografske organizacije (IHO).«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »Podatke iz prejšnjega odstavka Uprava Republike Slovenije za pomorstvo posreduje Geodetskemu inštitutu Slovenije, da preveri njihovo skladnost s standardi za hidrografske izmere Mednarodne hidrografske organizacije (IHO). Geodetski inštitut Slovenije ob morebitni neskladnosti predlaga Upravi Republike Slovenije za pomorstvo, da od izvajalca gradbenih ali drugih del zahteva ustrezne dopolnitve ali popravke podatkov.«.

Prvi odstavek 65. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ladja, ki prihaja iz tujine in je namenjena v pristanišče Republike Slovenije, mora Upravi Republike Slovenije za pomorstvo prijaviti prihod, sporočiti podatke o ladji ter ji ob prihodu posredovati splošno izjavo, seznam članov posadke, zdravstveno izjavo in seznam potnikov. Ladja, ki prevaža nevarno blago, mora pred prihodom v pristanišče ali izplutjem iz pristanišča Republike Slovenije posredovati Upravi Republike Slovenije za pomorstvo deklaracijo o nevarnem tovoru, ki jo v skladu s predpisi Evropske unije predpiše vlada. Vlada v skladu s predpisi Evropske unije določi podatke, ki jih mora ladja Upravi Republike Slovenije za pomorstvo posredovati po elektronski poti ter rok za prijavo prihoda in posredovanje podatkov. Podatki, ki jih prejme Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, so zaupni in jih lahko uporablja le za namene in na način, ki jih v skladu s predpisi Evropske unije predpiše vlada.«. Peti in šesti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »Ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, mora biti opremljena s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), sistemom zapisovanja podatkov (VDR) in sistemom dolgega dometa za prepoznavanje in sledenje ladjam (LRIT). Ribiško plovilo, ki meri v dolžino več kot 15 metrov in pluje pod zastavo Republike Slovenije, mora biti opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) ne glede na to, kje se nahaja. Tuje ribiško plovilo, ki meri v dolžino več kot 15 metrov, mora biti opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), če ribari v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije ali iztovarja svoj ulov v pristanišču Republike Slovenije.«. Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Vlada v skladu s predpisi Evropske unije podrobneje določi, katere ladje in ribiška plovila morajo biti opremljena v skladu s petim in šestim odstavkom tega člena, ter podrobneje predpiše naprave iz petega in šestega odstavka tega člena.«.

Za 66.a členom se doda nov 66.b člen, ki se glasi: Ladja bruto tonaže 300 ali več, razen vojaška in javna ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, mora imeti zavarovanje, ki pokriva pomorske terjatve po Konvenciji o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1996, in potrdilo o tem zavarovanju. Obstoj zavarovanja iz prejšnjega odstavka se dokazuje s potrdilom, ki ga izda zavarovalnica, in vsebuje naslednje podatke: a) ime ladje, njeno identifikacijsko številko IMO in pristanišče vpisa; b) ime in glavni kraj poslovanja lastnika ladje; c) vrsto in trajanje zavarovanja; d) ime in glavni kraj poslovanja zavarovatelja in kraj poslovanja, kjer je zavarovanje sklenjeno. Zavarovalnina iz zavarovanja po prvem odstavku tega člena mora biti najmanj v višini najvišjega zneska za omejitev odgovornosti, kakor ga določa Konvencija o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, kot je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1996. Zavarovanje iz prvega odstavka tega člena pomeni zavarovanje z odbitki ali brez njih in je lahko v obliki zavarovanja odgovornosti za škodo, ki ga dajejo člani mednarodnega združenja vzajemnih zavarovalnih skladov (P&I klubi), ali v obliki drugega učinkovitega zavarovanja (vključno z dokazanim samozavarovanjem) in finančne varnosti, ki daje podobne pogoje kritja kot zavarovanje odgovornosti za škodo. Če je bila ladja izgnana na podlagi odločbe o izgonu pomorskega inšpektorja ali pristojnega organa druge države članice Evropske unije, ker ni imela potrdila o zavarovanju iz drugega odstavka tega člena, ne sme vpluti v pristanišče Republike Slovenije, dokler ladjar ne predloži tega potrdila Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.«.

Prvi odstavek 67. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ladji, ki prevaža več kakor 2.000 ton olja kot razsuti tovor in nima potrdila o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, povzročeno z onesnaženjem z olji, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, s spremembami, ni dovoljeno vpluti v pristanišče in ne izpluti iz pristanišča Republike Slovenije in tudi ne v njem nakladati ali razkladati olja.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ladja, katere bruto tonaža je večja od 1000, mora imeti potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom iz ladijskih rezervoarjev, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001, kadar vpluje v ali izpluje iz pristanišča Republike Slovenije.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »prvega in drugega odstavka tega člena«.

V drugem odstavku 70. člena se za besedo »pristanišče« doda besedilo »ali izplovitev iz pristanišča«, za besedama »njeno vplovitev« pa se dodata besedi »ali izplovitev«.

V drugem odstavku 77. člena se za besedo »pluti« dodata besedi »in sidrati«.

V 117. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi: »Tuje ladje, ki pristajajo v pristaniščih Republike Slovenije, morajo imeti ladijske listine in knjige v skladu s tem zakonom, mednarodnimi konvencijami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in predpisi Evropske unije.«. Dosedanje besedilo člena postane drugi odstavek.

Za 125. členom se doda nov 125.a člen, ki se glasi: Ladja bruto tonaže 300 ali več, razen vojaška in javna ladja, mora imeti zavarovanje, ki pokriva pomorske terjatve po Konvenciji o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1996. Obstoj zavarovanja se dokazuje s potrdilom o tem zavarovanju, izdanim v skladu z drugim in tretjim odstavkom 66.b člena tega zakona. Potrdilo o zavarovanju mora vključevati prevod v angleščino, francoščino ali španščino.«.

Besedilo 128. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ladja, ki prevaža več kakor 2.000 ton olja kot razsuti tovor, mora imeti potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, povzročeno z onesnaženjem z olji, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, s spremembami. Ladja, katere bruto tonaža je večja od 1000, mora imeti potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom iz ladijskih rezervoarjev, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001. Potrdilo iz prvega in drugega odstavka tega člena izda za ladjo pod slovensko zastavo Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, če ugotovi, da zavarovanje ali drugo finančno poroštvo izpolnjuje zahteve iz mednarodne konvencije, ki potrdilo predpisuje, in pogoje glede ustreznosti zavarovanja, ki jih predpiše vlada. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko prekliče veljavnost potrdil iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da zavarovanje ali drugo finančno poroštvo ne ustreza več predpisanim pogojem.«.

V prvem odstavku 139. člena se v prvem stavku za besedama »klasifikacijski zavod« doda vejica in besedilo »če ni v tem zakonu določeno drugače«. V tretjem odstavku se za besedama »potniške ladje« doda vejica in besedilo »potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu iz prvega in drugega odstavka 128. člena tega zakona«.

Za 139. členom se doda nov 139.a člen, ki se glasi: Uprava Republike Slovenije za pomorstvo razveljavi listine iz 121. člena tega zakona: 1. ki so bile izdane na podlagi neresničnih podatkov ali 2. ki potrjujejo ustreznost konstrukcije ali opreme ladje, če ugotovi, da ladja ne izpolnjuje predpisanih zahtev. Ladjar mora razveljavljeno listino nemudoma vrniti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.«.

V prvem odstavku 153. člena se črta besedilo »ali dovoljenjem za vkrcanje«.

V drugem odstavku 162. člena se na koncu besedila doda besedilo »ter druge predpisane vaje«.

Drugi odstavek 181. člena se spremeni tako, da se glasi: »Inšpektor mora poleg pogojev, ki jih določajo predpisi o inšpekcijskem nadzoru in javnih uslužbencih, izpolnjevati tudi pogoje glede vrste izobrazbe, usposobljenosti in delovnih izkušenj, ki jih v skladu s predpisi Evropske unije predpiše vlada.«. V tretjem odstavku se beseda »minister« nadomesti z besedo »vlada«.

Drugi odstavek 182. člena se črta.

Prvi odstavek 183. člena se spremeni tako, da se glasi: »Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad ladjo po 1. točki prvega odstavka prejšnjega člena pomorski inšpektor preverja, ali ima ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, predpisane listine in knjige in njihovo veljavnost, ter stanje ladje, vključno s strojnico, nastanitvijo pomorščakov, delovnimi in higienskimi razmerami, na način, ki ga skladno s predpisi Evropske unije predpiše vlada.«. V drugem odstavku se za besedo »listin« dodata besedi »in knjig«.

Prvi odstavek 184. člena se spremeni tako, da se glasi: »Če pomorski inšpektor ugotovi, da ladja nima veljavnih listin in knjig iz prvega odstavka prejšnjega člena, da položaj tovorne črte ali nadvodja ne ustreza podatkom iz teh listin, da ni naložena v skladu z dobljeno tovorno črto ali črto nadvodja, da tovor ni pravilno razporejen ali da ima v nasprotju z veljavnimi mednarodnimi konvencijami in drugimi predpisi, ki zavezujejo ladjo, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, druge pomanjkljivosti, ki očitno ogrožajo varnost plovbe, zdravje ljudi ali okolje, ladji prepove odhod iz pristanišča ali nadaljevanje trgovskih operacij. Prepoved odhoda iz pristanišča in prepoved nadaljevanja trgovskih operacij veljata, dokler pomorski inšpektor ne ugotovi, da ladja lahko nadaljuje plovbo ali trgovske operacije brez nevarnosti za varnost plovbe, zdravje ljudi ali okolje. Če pomanjkljivosti ni mogoče hitro odpraviti v pristanišču, v katerem je bila ladja zadržana, lahko pomorski inšpektor dovoli ladji nadaljevanje plovbe do primerne najbližje ladjedelnice.«. V tretjem odstavku se beseda »tretjem« nadomesti z besedo »drugem«.

V napovednem stavku prvega odstavka 186. člena se besedilo »register ladij Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »slovenski ladijski register«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »Kadar je na ladji, vpisani v slovenski ladijski register, pristojni organ tuje države ugotovil pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost plovbe, zdravje ljudi ali okolje, mora ladjar o tem nemudoma obvestiti pomorskega inšpektorja in v čim krajšem roku, ki ga določi pomorski inšpektor, odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.«.

Za drugim odstavkom 200. člena se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Ladji, ki ni izpolnila pogojev, ki jih je odredil pristojni organ države članice Evropske unije v pristanišču inšpekcijskega pregleda, ali ki zavrne izpolnitev veljavnih zahtev konvencij, tako da ne odpluje v določeno ladjedelnico, pomorski inšpektor prepove vplutje v pristanišče Republike Slovenije. Če pomorski inšpektor ugotovi, da ladja v nasprotju s predpisi Evropske unije nima potrdila o zavarovanju za pomorske terjatve iz 66.b člena tega zakona in ni razlogov za njeno zadržanje, izda odločbo o izgonu ladje ter o tem uradno obvesti Evropsko komisijo, druge države članice Evropske unije in državo zastave, pod katero pluje ladja.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena«.

Besedilo 210. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ladja, ki ni trgovska, je lahko vpisana v register, če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. je v več kakor polovični lasti državljanov Republike Slovenije, držav članic Evropske unije ali pravnih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji ali v državah članicah Evropske unije; 2. je v več kakor polovični lasti tuje osebe, katere ladjar je oseba iz prejšnje točke, če se z vpisom strinja lastnik ladje. Trgovska ladja se lahko vpiše v register, če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. ni starejša od 15 let, 2. ni zelo rizična ladja v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in predpisi Evropske unije, ter 3. ustreza zahtevam mednarodnih konvencij, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in predpisom Evropske unije. Če lastnik ali solastnik ladje ni državljan Republike Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, mora pred vpisom ladje v register imenovati pooblaščenca za sprejemanje upravnih in sodnih pisanj v Republiki Sloveniji. O imenovanju pooblaščenca mora obvestiti organ, pristojen za vodenje registra. Če lastnik ali solastnik ladje po njenem vpisu prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, se sodna pisanja vročajo s pritrditvijo na sodno desko, upravna pisanja pa na desko Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. V register se ne more vpisati jedrska ladja.«.

V 215. členu se na koncu prvega odstavka doda stavek, ki se glasi: »V list B se vpisujeta tudi EMŠO oziroma matična številka lastnika, ki pa nista javen podatek.«.

V prvem odstavku 314. člena se 5. točka spremeni tako, da se glasi: »5. listine in knjige iz 121. člena tega zakona;«. V 8. točki se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ter opombe o morebitnih pomanjkljivostih, ki vplivajo na varnost plovbe.«.

V prvem odstavku 369. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. če ladja, ki ni trgovska, ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 210. člena tega zakona;«. Na koncu 4. točke se pika nadomesti s podpičjem ter se dodata novi 5. in 6. točka, ki se glasita: »5. če je ladja v 24 mesecih trikrat zadržana po mednarodnih konvencijah o pomorski inšpekciji, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in predpisih Evropske unije o pomorski inšpekciji; 6. če ladjar zapusti ladjo za obdobje, daljše od 30 dni.«.

Za 372. členom se doda nov 372.a člen, ki se glasi: Ladjar mora v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe o izbrisu ladje iz registra Upravi Republike Slovenije za pomorstvo vrniti vse ladijske listine in knjige, izdane v imenu Republike Slovenije.«.

V 666. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Pomorski agent ima lahko za ladjarja, za katerega opravlja pomorske agencijske posle, poseben transakcijski račun za plačevanje stroškov ladjarja in sprejemanje plačil za storitve ladjarja. Če te posle opravlja za več ladjarjev hkrati, ima lahko za vsakega od njih poseben transakcijski račun. Če nima za vsakega ladjarja posebnega transakcijskega računa, mora za vsakega ladjarja ločeno voditi knjigovodsko evidenco. Na denarna sredstva s posebnega transakcijskega računa je dovoljena izvršba samo za plačilo obveznosti iz pravnih poslov, sklenjenih za račun ladjarja. Če je transakcijski račun skupen, je mogoče voditi izvršbo le do višine sredstev, ki pripadajo ladjarju, zoper katerega teče izvršba, kar je razvidno iz knjigovodske evidence. V primeru stečaja oziroma smrti pomorskega agenta denarna sredstva na posebnem transakcijskem računu iz prejšnjega odstavka ne spadajo v stečajno maso oziroma zapuščino pomorskega agenta.«.

Za 959. členom se dodata nova 959.a in 959.b člen, ki se glasita: Upnik, v korist katerega je bila izdana začasna odredba z zaustavitvijo ladje, lahko predlaga prodajo ladje kadar koli med veljavnostjo sklepa o izdaji začasne odredbe z zaustavitvijo ladje, čeprav nima izvršilnega naslova, če: 1. je pred domačim ali tujim sodiščem že začel postopek za poplačilo svoje terjatve, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o začasni zaustavitvi ladje, 2. dolžnik ni dal ustreznega zavarovanja iz 949. ali 950. člena tega zakona in 3. je višina stroškov iz tretjega odstavka 953. člena tega zakona nesorazmerna glede na vrednost ladje ali če se stanje ladje poslabšuje in upnik verjetno izkaže, da zato njegova terjatev, ki je bila podlaga za izdajo začasne odredbe, s prodajo ladje po pridobitvi izvršilnega naslova ne bo poplačana. Sodišče lahko na dolžnikov predlog glede na okoliščine primera določi kot pogoj za izdajo sklepa, s katerim dovoli prodajo ladje, da upnik položi varščino za škodo, ki bi jo dolžnik utegnil utrpeti zaradi prodaje ladje. Če sodišče izda sklep, s katerim dovoli prodajo ladje, se za to prodajo smiselno uporabljajo določbe 840. do 903. člena tega zakona. Znesek, ki se dobi s prodajo ladje, hrani sodišče za račun dolžnika. Upnik lahko zahteva izvršbo na ta sredstva največ 30 dni od dneva, ko postane njegova terjatev izvršljiva. Če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi prodaje ladje iz drugega odstavka tega člena, ni nastala ali da je prenehala, ima dolžnik pravico od upnika zahtevati povrnitev prizadejane škode.

Sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek prodaje ladje iz prejšnjega člena in razveljavi opravljena dejanja: 1. če da dolžnik ustrezno zavarovanje iz 949. ali 950. člena tega zakona; 2. če dolžnik izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o prodaji ladje, že plačana ali dovolj zavarovana, ali 3. če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala.«.

V prvem odstavku 976. člena se besedilo »1.000.000 tolarjev do 20.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »4.000 eurov do 84.000 eurov«. V drugem odstavku se besedilo »150.000 tolarjev do 1.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »600 eurov do 4.500 eurov«. V tretjem odstavku se besedilo »100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »400 eurov do 800 eurov«.

V prvem odstavku 977. člena se besedilo »800.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »3.300 eurov do 42.000 eurov«. V drugem odstavku se besedilo »100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »400 eurov do 2.000 eurov«.

V prvem odstavku 978. člena se besedilo »500.000 tolarjev do 7.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »2.100 eurov do 30.000 eurov«. V 8. točki se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi: »66.b, 67., 117., 118., 119.a, 120., 121., 125., 125.a, 128., 129., 136., 137. in 151. člen«. 19. točka se spremeni tako, da se glasi: »19. če ne prijavi podatkov na predpisani način (drugi odstavek 64. člena)«. 28. točka se spremeni tako, da se glasi: »28. če ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, ni opremljena s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), sistemom zapisovanja podatkov (VDR) in sistemom dolgega dometa za prepoznavanje in sledenje ladjam (LRIT) (peti odstavek v povezavi s sedmim odstavkom 65. člena);«. Na koncu 29. točke se pika nadomesti s podpičjem in se dodajo nove 30. do 32. točka, ki se glasijo: »30. če opravlja pomorsko pilotažo ali obvezno vleko oseba v nasprotju z drugim odstavkom 44. člena; 31. če ne sporoči podatkov na predpisani način (prvi odstavek 65. člena); 32. če ne vrne vseh ladijskih listin in knjig (372.a člen).«. V drugem odstavku se besedilo »150.000 tolarjev do 400.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »600 eurov do 2.000 eurov«. Tretji odstavek se spremeni, tako da se glasi: »Z globo od 400 eurov do 800 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 1., 3., 4., 5., 8., 18., 19., 20., 21., 22., 29. ali 32. točke prvega odstavka tega člena.«.

V prvem odstavku 979. člena se besedilo »90.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »400 eurov«. V drugem odstavku se besedilo »85.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »350 eurov«, na koncu besedila pa se pika nadomesti s podpičjem ter doda nova 3. točka, ki se glasi: »3. pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ribiško plovilo ni opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) (šesti odstavek v povezavi s sedmim odstavkom 65. člena)«.

V 980. členu se besedilo »80.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »350 eurov«.

V prvem odstavku 981. člena se besedilo »75.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »350 eurov«. V drugem odstavku se besedilo »70.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »300 eurov«. V 6. točki se za besedo »člena« v oklepaju doda besedilo »in prvi odstavek 117. člena«. V 8. točki se pred besedilom v oklepaju doda besedilo »ter drugih predpisanih vaj«.

V prvem odstavku 982. člena se besedilo »60.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »250 eurov«.

V prvem odstavku 984. člena se besedilo »500.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »2.100 eurov«. V drugem odstavku se besedilo »100.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »400 eurov«.

V 985. členu se besedilo »40.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »160 eurov«.

V 986. členu se besedilo »20.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »80 eurov«.

V 987. členu se besedilo »10.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »40 eurov«.

V prvem odstavku 988. člena se besedilo »500.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »2.100 eurov«, besedilo »150.000 tolarjev« pa z besedilom »600 eurov«.

V 989. členu se besedilo »10.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »40 eurov«.

Vlada Republike Slovenije in minister za promet izdata predpise, določene s tem zakonom, v enem letu od uveljavitve tega zakona. Vlada Republike Slovenije izda predpis iz spremenjenega 128. člena zakona do 1. junija 2011.

Določbe 66.b, 125.a člena, novega četrtega odstavka in novega petega odstavka 200. člena v delu, ki se nanaša na novi četrti odstavek 200. člena zakona, se začnejo uporabljati 1. januarja 2012. Spremenjene določbe 128., tretjega odstavka 139., 210., 314. in 369. člena zakona se začnejo uporabljati 17. junija 2011. Do takrat se uporabljajo določbe 128., tretjega odstavka 139., 210., 314. in 369. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 120/06 – uradno prečiščeno besedilo).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 326-04/10-5/33 Ljubljana, dne 26. oktobra 2010 EPA 1192-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik