34. člen KPdg
(napotitev delavca na delo v drug kraj)
(1)Delodajalec lahko napoti delavca na delo v drug kraj brez njegove privolitve, če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše opredeljen pod pogojem, da kraj novega delovnega mesta ni oddaljen več kot 50 km oziroma ne več kot tri ure vožnje v obe smeri od kraja, kjer je delavec biva, in če je delavcu zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi.
(2)Na delo v drug kraj ne more biti napoten:
- delavec invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,
- delavec ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 15 let,
- delavec, če razporeditev lahko vpliva na poslabšanje njegovega zdravja,
- delavec, ki neguje težje duševno in telesno prizadetega družinskega člana.
(3)Omejitve iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo, če delodajalec zagotovi delavcu in njegovi družini enakovredne pogoje bivanja ter zaposlitev zakonca in možnost šolanja otrok.
Sodna praksa
V zbirki ni odločb z razrešenim sklicem na ta člen.