55. člen ZUTD

ZUTD samostojno ureja varnost zavarovanca za primer brezposelnosti, določa kdo se obvezno zavaruje, čas trajanja obveznega zavarovanja ter določa same pravice iz obveznega zavarovanja. ZUTD v 5. in 6. alineji prvega odstavka 54. člena določa, da se za primer brezposelnosti obvezno zavarovaje samozaposlene osebe ter poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodom. V skladu s prvim odstavkom 55. člena ZUTD, veljavnem v spornem obdobju, zavarovanje za primer brezposelnosti traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega zavarovanja. Obvezno zavarovanje oseb iz 5. in 6. alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona traja od dneva vpisa v register kot poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra za družbenike osebnih in kapitalskih družb in zavodov (prva alineja 2. točke 55. člena ZUTD).

Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno zaključilo, da je zavarovanje za primer pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter status zavarovanca v tem zavarovanju odločilen tudi za zavarovanje za primer brezposelnosti. Odločitev tožene stranke v izpodbijanih odločbah ni pogojevana z odločitvijo drugega organa - Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter tako tudi rešitev v predmetni zadevi ni vezana na odločitev v zvezi z izdanima odločbama Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 25. 7. 2014 oziroma 5. 6. 2014.

Zavezanci za prispevke za socialno varnost so tako zavarovanci kot delodajalci. ZDavP-2 v 352. členu določa, da tako prispevke, za katere je zavezanec zavarovanec, kot tudi prispevke, za katere je zavezanec delodajalec, izračuna, odtegne in plača plačnik davka ter da se v obeh primerih izračun prispevkov opravi v obračunu davčnih odtegljajev. Ta obračun predstavlja zbir obveznosti za zaposlene delavce, zato se v primeru, ko plačani znesek ne zadošča za poplačilo vseh obveznosti, obveznosti poravnajo po vrstnem redu, kot to določa 93. člen ZDavP-2. Podlaga za plačilo prispevkov so torej zbirni podatki iz obračuna, medtem ko se individualni podatki po posameznem davčnem zavezancu zgolj izkazujejo ter se s tem omogoča vpogled v podatke o obračunanih in dejansko plačanih prispevkih. Niso pa individualni podatki podlaga za odtegljaj oziroma za izvršeno plačilo. Tožnik zato s sklicevanjem na ločeno izkazovanje podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev po posameznih davčnih zavezancih, ki naj bi mu dalo možnost, da individualno, ločeno od ostalih zaposlenih, poravna zgolj svoje obveznosti iz naslova prispevkov, ne more biti uspešen. Način plačila obveznosti iz naslova prispevkov je pred