48. člen ZUTD
(dodelitev subvencije za samozaposlitev)
Subvencije za samozaposlitev se dodelijo na podlagi zaposlitvenega načrta.
- VSL Sodba II Cpg 137/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Glede na navedene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, ter glede na povzete relevantne določbe zadevne pogodbe, se zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka, ki od 21. 8. 2015 dalje ni bila več samozaposlena za polni delovni čas, dolžna tožeči stranki povrniti sorazmeren del prejete subvencije za samozaposlitev s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, izkaže kot pravilen. Pritožbene navedbe, da omenjeni spor ni spor majhne vrednosti, ker naj bi bila odločilna vrednost celotne zadevne pogodbe - t. j. 5.000,00 EUR, niso utemeljene. Tožeča stranka namreč ne zahteva vrnitve celotne izplačane subvencije, pač pa le njen sorazmeren del, in sicer 700,34 EUR. Skladno s prvim odstavkom 495. člena ZPP pa so v gospodarskih sporih spori majhne vrednosti tisti, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zato zadevni postopek pravilno vodilo po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti.
- VSL Sodba II Cpg 833/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Ker subvencija in pridobitev koncesije nista bili povezani, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da tožena stranka ni izpolnjevala pogojev za opravljanje dejavnosti, ki naj bi jo opravljala v okviru samozaposlitve, ne vpliva na njeno obveznost, da (zaradi predčasnega prenehanja opravljanja dejavnosti) vrne sorazmerni del subvencije. Sodišče prve stopnje se je oprlo le na 9. člen Pogodbe o dodelitvi subvencije za samozaposlitev, v katerem je določeno, kaj se šteje za nenamensko porabo sredstev in da je posledica takšne porabe obveznost vračila sorazmernega dela subvencije. Pojasnilo je, da gre za nenamensko porabo sredstev vedno, ko pride do prenehanja samozaposlitve pred s pogodbo dogovorjenim časom, razen v primeru odjave zaradi uveljavljanja pravice do starševskega dopusta in nadomestila. V obravnavanem primeru navedena izjema ni bila zatrjevana, nesporno pa je bilo, da je samozaposlitev prenehala pred časom, dogovorjenim s pogodbo. Odločitev o tem, da mora tožena stranka tožeči vrniti sorazmeren del subvencije, je zato pravilna. Vprašanje, ali bi tožena stranka ob sklenitvi pogodbe o dodelitvi subvencije morala vedeti kakšni so pogoji za opravlja
- UPRS sodba II U 2/2014Upravno sodišče RS · 2014
V Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja predpisani osemdnevni rok za oddajo vloge za subvencijo za samozaposlitev je prekluzivni materialni rok. To pomeni, da s potekom tega roka ugasne tudi pravica sama in se zato zamude materialnega roka ne da odpraviti ne glede na vzrok zamude.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 3. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cpg 137/2019Višje sodišče v Ljubljani · 25. 3. 2019
Glede na navedene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, ter glede na povzete relevantne določbe zadevne pogodbe, se zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka, ki od 21. 8. 2015 dalje ni bila več samozaposlena za polni delovni čas, dolžna tožeči stranki povrniti sorazmeren del prejete subvencije za samozaposlitev s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, izkaže kot pravilen. Pritožbene navedbe, da omenjeni spor ni spor majhne vrednosti, ker naj bi bila odločilna vrednost celotne zadevne pogodbe - t. j. 5.000,00 EUR, niso utemeljene. Tožeča stranka namreč ne zahteva vrnitve celotne izplačane subvencije, pač pa le njen sorazmeren del, in sicer 700,34 EUR. Skladno s prvim odstavkom 495. člena ZPP pa so v gospodarskih sporih spori majhne vrednosti tisti, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zato zadevni postopek pravilno vodilo po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti.
- VSL Sodba II Cpg 833/2017Višje sodišče v Ljubljani · 11. 10. 2017
Ker subvencija in pridobitev koncesije nista bili povezani, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da tožena stranka ni izpolnjevala pogojev za opravljanje dejavnosti, ki naj bi jo opravljala v okviru samozaposlitve, ne vpliva na njeno obveznost, da (zaradi predčasnega prenehanja opravljanja dejavnosti) vrne sorazmerni del subvencije. Sodišče prve stopnje se je oprlo le na 9. člen Pogodbe o dodelitvi subvencije za samozaposlitev, v katerem je določeno, kaj se šteje za nenamensko porabo sredstev in da je posledica takšne porabe obveznost vračila sorazmernega dela subvencije. Pojasnilo je, da gre za nenamensko porabo sredstev vedno, ko pride do prenehanja samozaposlitve pred s pogodbo dogovorjenim časom, razen v primeru odjave zaradi uveljavljanja pravice do starševskega dopusta in nadomestila. V obravnavanem primeru navedena izjema ni bila zatrjevana, nesporno pa je bilo, da je samozaposlitev prenehala pred časom, dogovorjenim s pogodbo. Odločitev o tem, da mora tožena stranka tožeči vrniti sorazmeren del subvencije, je zato pravilna. Vprašanje, ali bi tožena stranka ob sklenitvi pogodbe o dodelitvi subvencije morala vedeti kakšni so pogoji za opravlja
- UPRS sodba II U 2/2014Upravno sodišče RS · 2. 7. 2014
V Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja predpisani osemdnevni rok za oddajo vloge za subvencijo za samozaposlitev je prekluzivni materialni rok. To pomeni, da s potekom tega roka ugasne tudi pravica sama in se zato zamude materialnega roka ne da odpraviti ne glede na vzrok zamude.
- VDSS sodba Psp 147/2014Višje delovno in socialno sodišče · 5. 6. 2014
Temeljno izhodišče ureditve osnove za odmero denarne dajatve iz naslova brezposelnosti je v zagotovitvi denarnega nadomestila ob izpadu plače v sorazmerju s prejetimi zneski v času zaposlitve. Tako je v prvem odstavku 61. člena ZUTD določeno, da predstavlja osnovo za odmero denarnega nadomestila povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju 8 mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti, torej pred nastankom zavarovanega primera. Izjemo od osnovnega principa, in torej lex specialis v odnosu na prvi odstavek 61. člena ZUTD pa predstavlja tretji odstavek istega člena, po katerem se zavarovancu, ki je v obdobju iz prvega odstavka istega člena delal krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševski dopust, v osnovo za odmero nadomestila upošteva prav tako prejeta plača, toda tako, da se ta preračuna na polni delovni čas. Določba tretjega odstavka 61. člena ZUTD ni mogoče razlagati tako, da bi bilo potrebno tudi v primeru koriščenja pravice do krajšega delovnega časa do tretjega leta otrokove starosti prejeto plačo preračunati na polni delovni čas. Ker je tožnica pred nastankom zav
- UPRS sodba II U 155/2013Upravno sodišče RS · 19. 2. 2014
Ker je bila vloga tožnice oddana po poteku roka osmih dni po realizirani samozaposlitvi, je organ vlogo pravilno zavrgel. Tožnica je bila namreč na rok, v katerem mora oddati vlogo, opozorjena že ob podpisu zaposlitvenega načrta, ki je v skladu z določbo 48. člena ZUTD tudi podlaga za vključitev v aktivnost vzpodbujanja samozaposlovanja z dodelitvijo subvencije. Opozorilo, v kakšnem roku je potrebno vložiti vlogo in kakšne so pravne posledice v primeru zamude tega roka, pa izhaja tudi iz vloge za subvencijo za samozaposlitev.