36. člen ZUTD

Tožečo stranko je zavezoval rok, v katerem je morala realizirati samozaposlitev, na kar je bila opozorjena tudi že ob podpisu zaposlitvenega načrta, ki je v skladu z določbo 48. člena ZUTD tudi podlaga za vključitev v aktivno vzpodbujanje samozaposlovanja za dodelitev subvencije.

Po prvem odstavku 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče predpisani rok. V predmetni zadevi se je rok iztekel 8. 12. 2012. Ker pa je bila ta dan sobota, ko prvostopenjski organ ne dela, se je v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP ta rok iztekel s pretekom prvega naslednjega delavnika, to pa je bil v obravnavanem primeru ponedeljek 10. 12. 2012. Tega dne pa je prvostopenjski organ vlogo že prejel, zaradi česar tožnikova vloga ni bila prepozna.

Ker je bila vloga tožnice oddana po poteku roka osmih dni po realizirani samozaposlitvi, je organ vlogo pravilno zavrgel. Tožnica je bila namreč na rok, v katerem mora oddati vlogo, opozorjena že ob podpisu zaposlitvenega načrta, ki je v skladu z določbo 48. člena ZUTD tudi podlaga za vključitev v aktivnost vzpodbujanja samozaposlovanja z dodelitvijo subvencije. Opozorilo, v kakšnem roku je potrebno vložiti vlogo in kakšne so pravne posledice v primeru zamude tega roka, pa izhaja tudi iz vloge za subvencijo za samozaposlitev.

V skladu s predpisanimi pogoji se v aktivnost politike zaposlovanja ne morejo vključiti osebe, ki so bile v zadnjih dvanajstih mesecih pred podpisom zaposlitvenega načrta samostojni podjetniki posamezniki in to ne glede na to, ali to dejavnost opravljajo samostojno ali le kot dopolnilno dejavnost.

Po 28. členu ZUTD je aktivna politika zaposlovanja (APZ) nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev, brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve pa imajo zaradi povečanja svojih zaposlitvenih možnosti pravico in obveznost, da se vključijo v ukrepe APZ, skladno s podlagami za njihovo izvajanje, določenimi v 36. členu tega zakona. V konkretnem primeru se sodišče strinja z navedbami v izpodbijani odločbi, da pridobljeno znanje angleškega jezika, ki ga tožnica že ima, in ki ga je pridobila na V. stopnji v okviru izobraževanja, v katerega je tožnica že bila vključena preko APZ, predstavlja dovolj visoko znanje in da tožnica izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnih mest.