27.c člen ZUTD
(omejitev začasnega ali občasnega dela)
(1)Začasno ali občasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 85 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravičenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 125 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 1.020 ur.
(3)Najnižja bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela se določi tako, da se znesek minimalne plače preračuna na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, pri čemer se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 12-kratnika minimalne plače. Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina najnižje bruto urne postavke velja od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta.
(4)Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5)Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so: 1. pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 85 ur začasnega ali občasnega dela, 2. pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 140 ur začasnega ali občasnega dela, 3. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 210 ur začasnega ali občasnega dela, 4. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 560 ur začasnega ali občasnega dela, 5. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela, 6. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 2.115 ur začasnega ali občasnega dela, 7. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.170 ur začasnega ali občasnega dela, 8. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 4.230 ur začasnega ali občasnega dela, 9. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 5.285 ur začasnega ali občasnega dela.
(6)Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko preseže omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar ne več kot dvakratnika ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev.
(7)V število zaposlenih delavcev iz petega odstavka tega člena se štejejo vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene za določen ali nedoločen čas.
- VDSS Sodba Pdp 483/2023Višje delovno in socialno sodišče · 2024
Pritrditi gre zaključku sodišča prve stopnje, da za opravljanje ugotovljenega dela tožnika ni bil sklenjen dogovor o odplačnem začasnem ali občasnem delu, temveč je tožnik delo opravljal brezplačno kot pomoč s.p.-ju toženke (svoje tedanje snahe) z željo, da bi se zagotovilo uspešno poslovanje družinskega podjetja s čim nižjimi stroški, s tem pa finančna varnost mlade družine njegovega sina. Takšno opravljanje dela pa po presoji pritožbenega sodišča vsebinsko ustreza institutu kratkotrajnega dela, ki je v prvem odstavku 17. člena ZPDZC-1 opredeljeno kot brezplačno opravljanje dela pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo starši zakonca samozaposlene osebe. Sodišče prve stopnje je obstoj tega instituta napačno izključilo s sklicevanjem na to, da tožnik ni bil zavarovan za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kar nalaga šesti odstavek citiranega člena. Pomanjkljivost glede izpolnjevanja formalnega pogoja prijave v zavarovanje (pa tudi opustitev vodenja evidenc o opravljenem kratkotrajnem delu; četrti odstavek citiranega člena) na samo vsebino dela oziroma sodelovanja v smislu prvega odstavka 17. člena ZPDZC-1 ne more vplivati. V zvezi s tem je t
- VDSS Sodba Pdp 303/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022
V določilu prvega odstavka 27.a člena (kot tudi ne v drugih določilih) ZUTD ni pravne podlage za ugoditev zahtevku za izstavitev pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev. Tak zahtevek v obravnavanem primeru tudi ni potreben, saj tožnica za toženca dela ne opravlja več. Toženec v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da v vtoževanem obdobju ni mogel biti delodajalec v smislu 27.a člena ZUTD, češ da je to lahko le pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, kar pa takrat ni bil. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tega niti ZDR-1 ne določa. Skladno z drugim odstavkom 5. člena ZDR-1 je delodajalec lahko tudi fizična oseba kot taka (torej brez statusa samostojnega podjetnika).
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 12. 9. 2025 · trenutno
- 13. 4. 2022 – 11. 9. 2025
- 19. 12. 2019 – 12. 4. 2022
- 4. 4. 2013 – 18. 12. 2019
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 2. 2024- VDSS Sodba Pdp 483/2023Višje delovno in socialno sodišče · 14. 2. 2024besedilo 2022–2025
Pritrditi gre zaključku sodišča prve stopnje, da za opravljanje ugotovljenega dela tožnika ni bil sklenjen dogovor o odplačnem začasnem ali občasnem delu, temveč je tožnik delo opravljal brezplačno kot pomoč s.p.-ju toženke (svoje tedanje snahe) z željo, da bi se zagotovilo uspešno poslovanje družinskega podjetja s čim nižjimi stroški, s tem pa finančna varnost mlade družine njegovega sina. Takšno opravljanje dela pa po presoji pritožbenega sodišča vsebinsko ustreza institutu kratkotrajnega dela, ki je v prvem odstavku 17. člena ZPDZC-1 opredeljeno kot brezplačno opravljanje dela pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo starši zakonca samozaposlene osebe. Sodišče prve stopnje je obstoj tega instituta napačno izključilo s sklicevanjem na to, da tožnik ni bil zavarovan za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kar nalaga šesti odstavek citiranega člena. Pomanjkljivost glede izpolnjevanja formalnega pogoja prijave v zavarovanje (pa tudi opustitev vodenja evidenc o opravljenem kratkotrajnem delu; četrti odstavek citiranega člena) na samo vsebino dela oziroma sodelovanja v smislu prvega odstavka 17. člena ZPDZC-1 ne more vplivati. V zvezi s tem je t
- VDSS Sodba Pdp 303/2022Višje delovno in socialno sodišče · 15. 11. 2022besedilo 2022–2025
V določilu prvega odstavka 27.a člena (kot tudi ne v drugih določilih) ZUTD ni pravne podlage za ugoditev zahtevku za izstavitev pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev. Tak zahtevek v obravnavanem primeru tudi ni potreben, saj tožnica za toženca dela ne opravlja več. Toženec v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da v vtoževanem obdobju ni mogel biti delodajalec v smislu 27.a člena ZUTD, češ da je to lahko le pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, kar pa takrat ni bil. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tega niti ZDR-1 ne določa. Skladno z drugim odstavkom 5. člena ZDR-1 je delodajalec lahko tudi fizična oseba kot taka (torej brez statusa samostojnega podjetnika).