95. člen ZRud-1
(popolna in trajna opustitev izvajanja rudarskih del)
(1)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora izvesti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del, na območjih, kjer posledic ni mogoče v celoti sanirati ali odpraviti, pa izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možne povzročitelje onesnaževanja okolja ali predvidljive škode na objektih in okolju (v nadaljnjem besedilu: redna zapiralna dela). Pri tem mora upoštevati določbe koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.
(2)Redna zapiralna dela iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo samo na podlagi potrjenega rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje ter v njegovem okviru izdelanega in potrjenega rudarskega projekta za izvedbo.
(3)Če je treba trajno opustitev izvajanja rudarskih del iz kateregakoli razloga izvesti še pred dokončanjem izkoriščanja v obsegu podeljene rudarske pravice in koncesije, se takšna predčasna popolna in trajna opustitev izvajanja rudarskih del lahko izvede samo na podlagi rudarskega projekta za opustitev izvajanja rudarskih del iz 97. člena tega zakona ter v njegovem okviru izdelanega in potrjenega rudarskega projekta za izvedbo.
(4)Ne glede na prejšnji odstavek rudarskega projekta za opustitev izvajanja rudarskih del ni treba izdelati za zemljišča znotraj rudniškega prostora, v katera nosilec rudarske pravice ni posegel in so ostala v naravnem stanju.
(5)Popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del se lahko izvede za celoten pridobivalni prostor ali del pridobivalnega prostora. Opustitev za del pridobivalnega prostora se lahko izvede samo, če izločitev tega dela ne onemogoča izkoriščanja mineralne surovine na preostalem delu pridobivalnega prostora ali ne onemogoča izkoriščanja na način, kot je predviden v potrjenem rudarskem projektu za pridobitev koncesije za izkoriščanje. V nasprotnem primeru mora nosilec rudarske pravice ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predložiti v potrditev nov rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, v katerem je upoštevan nov obseg pridobivalnega prostora. Potrditev se izvede smiselno na način iz 45. člena tega zakona, o čemer se sklene dodatek h koncesijski pogodbi.
(6)Na delih površinskega kopa, ki niso več potrebni za izkoriščanje mineralne surovine, se sproti izvajata tehnična in biološka sanacija ter omogoči njihova uporaba za druge namene.
(7)Rekultivacija površinskega kopa se izvaja z lastno inertno jalovino in odkrivko. S tem namenom se jalovina in odkrivka do uporabe skladiščita znotraj pridobivalnega prostora. Če znotraj pridobivalnega prostora ni mogoče zagotoviti ustreznega skladiščenja odkrivke in jalovine, se lahko do uporabe za sanacijo skladiščita tudi na drugem zemljišču v bližini pridobivalnega prostora v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke. Če lastne odkrivke ni dovolj ali njena kakovost ne omogoča izvedbe renaturacije, se rekultivacija lahko izvede tudi z zemeljskim izkopom ali umetno pripravljeno zemljino v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.
(8)Rekultivacija se izvede v debelini, ki jo določajo dokumenti urejanja prostora, če ti debeline ne določajo, pa najmanj v debelini naravnega okolja, vendar ne več kot v povprečni debelini enega metra. Navoz debelejših plasti od drugje pripeljanih zemljin, zemeljskih izkopov, odpadkov in podobnega ne pomeni rekultivacije in rudarskih del po tem zakonu.
(9)Vlada določi: - seznam odpadnih materialov, ki se štejejo za inertne rudarske odpadke v skladu z merili, določenimi v Odločbi 2009/359/ES, - pravila in pogoje za ponovno uporabo inertnih rudarskih odpadkov v pridobivalnem prostoru po končanem pridobivanju mineralnih surovin za namen sanacije pridobivalnega prostora ali v gradbene namene.
- UPRS Sodba I U 624/2020-13Upravno sodišče RS · 2021
Šele z odločitvijo o tožnikovi vlogi za izdajo dovoljenja za opustitev rudarskih del pri pristojnem ministrstvu bo jasno, pod kakšnimi pogoji in na kakšen način se bo izvedla sanacija gramoznice A., pri čemer bo predmet te odločbe in/ali nadaljevanja tega inšpekcijskega postopka lahko tudi neobstoj rudarske pravice tožnika. Kot je tožniku pojasnil že drugostopni organ in s čemer se sodišče strinja, 95. člen ZRud-1 določa postopek v vseh primerih opustitve izvajanja rudarskih del in se tožnik ne more z uspehom sklicevati na ugasnitev rudarske pravice. Razmerje, ki je nastalo po ZRud-1 in se je nanašalo na izkoriščanje rudarske pravice, se ne zaključi s potekom koncesijske pogodbe oziroma z ugasnitvijo rudarske pravice, temveč z izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti za izkoriščanje. Slednjo pa je mogoče izdati le po zaključeni dokončni sanaciji okolja. Zakonodajalec je s celotnim 6. poglavjem ZRud-1, v katerem je natančno predpisal postopek opuščanja rudarskih del in razdelal posamezne faze zapiralnih del, zasledoval očiten cilj, da se posege v okolje zaradi izkoriščanja naravnih surovin (ki so na podlagi izdane koncesijske pogodbe sicer legalni) po opustitv
- UPRS Sodba I U 2317/2017-9Upravno sodišče RS · 2018
Obravnavani postopek nadzora je bil uveden že v času veljave ZRud-1, kar glede na načelo zakonitosti iz 6. člena ZUP pomeni, da je organ, ko je postopal in odločil po sedaj veljavnem zakonu, odločil zakonito. Sodišče se ne strinja, da bi moral biti opisani primer tožnice (zlasti glede na prenehanje koncesijskega razmerja in ne-obstoj rudarske pravice) urejen v prehodnih določbah ZRud-1, saj bo pristojni organ vlogo tožnice obravnaval glede na njeno vsebino in pogoje, ki veljajo po ZRud-1, in odločil posledično temu. Mnenje ministrstva, iz katerega naj bi izhajalo, da rudarskih del ni več mogoče zakonito izvajati brez podlage v koncesijski pogodbi, pa je mnenje in ne predpis, ki bi ga bilo treba upoštevati. V primeru, da pa bo ugotovljeno, da tožnica dovoljenja za opustitev izvajanja rudarskih del ne more pridobiti in torej ne more izvesti naloženega ukrepa, pa bo stekel postopek izvršbe obveznosti, naložene z izpodbijano odločbo, določen v 134. - 138. členu ZRud-1.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 7Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 5. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 624/2020-13Upravno sodišče RS · 18. 5. 2021besedilo 2010–2022
Šele z odločitvijo o tožnikovi vlogi za izdajo dovoljenja za opustitev rudarskih del pri pristojnem ministrstvu bo jasno, pod kakšnimi pogoji in na kakšen način se bo izvedla sanacija gramoznice A., pri čemer bo predmet te odločbe in/ali nadaljevanja tega inšpekcijskega postopka lahko tudi neobstoj rudarske pravice tožnika. Kot je tožniku pojasnil že drugostopni organ in s čemer se sodišče strinja, 95. člen ZRud-1 določa postopek v vseh primerih opustitve izvajanja rudarskih del in se tožnik ne more z uspehom sklicevati na ugasnitev rudarske pravice. Razmerje, ki je nastalo po ZRud-1 in se je nanašalo na izkoriščanje rudarske pravice, se ne zaključi s potekom koncesijske pogodbe oziroma z ugasnitvijo rudarske pravice, temveč z izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti za izkoriščanje. Slednjo pa je mogoče izdati le po zaključeni dokončni sanaciji okolja. Zakonodajalec je s celotnim 6. poglavjem ZRud-1, v katerem je natančno predpisal postopek opuščanja rudarskih del in razdelal posamezne faze zapiralnih del, zasledoval očiten cilj, da se posege v okolje zaradi izkoriščanja naravnih surovin (ki so na podlagi izdane koncesijske pogodbe sicer legalni) po opustitv
- UPRS Sodba I U 2317/2017-9Upravno sodišče RS · 18. 12. 2018besedilo 2010–2022
Obravnavani postopek nadzora je bil uveden že v času veljave ZRud-1, kar glede na načelo zakonitosti iz 6. člena ZUP pomeni, da je organ, ko je postopal in odločil po sedaj veljavnem zakonu, odločil zakonito. Sodišče se ne strinja, da bi moral biti opisani primer tožnice (zlasti glede na prenehanje koncesijskega razmerja in ne-obstoj rudarske pravice) urejen v prehodnih določbah ZRud-1, saj bo pristojni organ vlogo tožnice obravnaval glede na njeno vsebino in pogoje, ki veljajo po ZRud-1, in odločil posledično temu. Mnenje ministrstva, iz katerega naj bi izhajalo, da rudarskih del ni več mogoče zakonito izvajati brez podlage v koncesijski pogodbi, pa je mnenje in ne predpis, ki bi ga bilo treba upoštevati. V primeru, da pa bo ugotovljeno, da tožnica dovoljenja za opustitev izvajanja rudarskih del ne more pridobiti in torej ne more izvesti naloženega ukrepa, pa bo stekel postopek izvršbe obveznosti, naložene z izpodbijano odločbo, določen v 134. - 138. členu ZRud-1.