155. člen ZRud-1
(prenehanje veljavnosti)
(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99, 46/04 in 68/08).
(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednje določbe in deli določb Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 41/04 – ZVO‑1, 46/04, 45/04 – ZVZP‑A, 57/04 – ZCS‑1A, 62/04 – odločba US, 92/05 – ZJC‑B, 111/05 – odločba US, 93/05 – ZVMS, 126/07 in 108/09): - v prvem odstavku 2. člena v 12. točki besedilo »in nelegalni kop« in 12.4. podtočka; - v prvem odstavku 148. člena besedilo »in nelegalni kop«; - 155. člen; - v prvem odstavku 158. člena v napovednem stavku besedilo »in legalne kope«, v tretjem odstavku pa besedilo »oziroma legalnega kopa« in besedilo »oziroma kop«; - v drugem odstavku 161. člena besedilo »oziroma v kamnolomu, gramoznici ali peskokopu«; - 182. člen.
(3)Določbe zakona iz prvega odstavka tega člena in določbe ter deli določb zakona iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.
(4)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona: 1. Pravilnik o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij, vodij tehničnih služb in nadzorno tehničnega osebja pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin ter o strokovnih izpitih in ustrezni praksi samostojnih projektantov rudarskih projektov (Uradni list SRS, št. 14/76 in 16/89), 2. Odlok o postopku ugotavljanja in overjanja razvrščenih rezerv rudnin in talnih voda (Uradni list SRS, št. 1/79), 3. Uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico (Uradni list RS, št. 43/00, 41/02, 52/03 in 67/04), 4. Uredba o določanju plačila za sanacijo posledic rudarskih del (Uradni list RS, št. 43/00), 5. Odredba o hitrosti gibanja traku pri podzemnem pridobivanju premoga (Uradni list RS, št. 104/00), 6. Pravilnik o vsebini in načinu izdelave splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu, ki ga mora pred pričetkom del izdelati izvajalec rudarskih del (Uradni list RS, št. 68/01), 7. Odredba o skladiščenju eksplozivnih sredstev v rudarstvu v pomožnih skladiščih (Uradni list RS, št. 12/02), 8. Pravilnik o rudarskem merjenju, merski dokumentaciji in rudarskih kartah (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.), 9. Pravilnik o pogojih in postopku za izdajo tehničnega soglasja (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.), 10. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.), 11. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.), 12. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin z globinskim vrtanjem (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.), 13. Pravilnik o načinu izdelave, zaporedju, vsebini in reviziji rudarskih projektov (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.), 14. Pravilnik o postopku dokazovanja ustreznosti odkopne metode, tehnologije in naprav (Uradni list RS, št. 68/03 in 83/03 – popr.), 15. Pravilnik o označevanju mej in načinu vodenja katastra raziskovalnih in pridobivalnih prostorov ter o načinu vodenja registra nosilcev rudarske pravice (Uradni list RS, št. 76/03), 16. Pravilnik o predpisih in zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri bogatenju mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 93/03), 17. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela na površini in pod zemljo, ki niso povezana z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 95/03), 18. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih (Uradni list RS, št. 111/03), 19. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri skladiščenju in izrabi sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin v rudarstvu (Uradni list RS, št. 111/03), 20. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri postavljanju in uporabi električnih instalacij in naprav v podzemnih prostorih in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 111/03, 52/04 in 117/05), 21. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri prevažanju v podzemnih prostorih in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 111/03), 22. Pravilnik rudarske reševalne službe (Uradni list RS, št. 117/05), 23. Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov nafte, kondenzatov in naravnih plinov (Uradni list RS, št. 36/06), 24. Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 36/06) in 25. Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Uradni list RS, št. 136/06).
(5)Do izdaje predpisa iz petega odstavka 101. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10, 57/12 in 111/13) se za izdelavo rudarskega projekta za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje, rudarskega projekta za izvedbo in rudarskega projekta izvedene sanacije smiselno uporabljajo določbe predpisa iz 13. točke prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na vsebino rudarskega projekta za raziskovanje mineralnih surovin, rudarskega projekta za izkoriščanje mineralnih surovin, rudarskega projekta za izvajanje del in rudarskega projekta izvedenih del.
- UPRS Sodba III U 118/2017-6Upravno sodišče RS · 2018
Iz določbe drugega odstavka 52. člena ZRud-1 jasno izhaja, da je določitev višine rudarske koncesnine predmet normativnega urejanja. Na podlagi zakonskega pooblastila mora namreč Vlada RS izdati uredbo, ki določi način in pogoje plačevanja rudarske koncesnine, pri njenem sprejemanju pa sopogodbenik koncesijske pogodbe (koncesionar) nima nobene vloge ali vpliva. Določitev višine rudarske koncesnine torej ni v dispoziciji pogodbenih strank in zato ni predmet svobodnega pogodbenega oblikovanja pravic in obveznosti.
- UPRS sodba III U 127/2015Upravno sodišče RS · 2016
Način odmere koncesnine je predmet normativnega, ne pa pogodbenega urejanja, kar obenem posledično vodi do zaključka, da ni mogoče slediti trditvi tožeče stranke, da pomeni uporaba sedaj veljavne Uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo za določitev višine koncesnine retroaktivno uporabo predpisov. Sprememba vrednosti točke ne pomeni posega v položaj tožeče stranke do te mere, da bi pomenila izgubo na zakonu utemeljene pravice ali pravnega interesa. Sodišče zato meni, da ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je prišlo do posega v njene pričakovane pravice s tem, ko se je koncesnina odmerila po sedaj veljavnih pravilih.
- UPRS sodba I U 986/2014Upravno sodišče RS · 2015
Izpodbijana odločba je bila izdana v skladu z zakonom in podzakonskim aktom, ki sta veljala v času odločanja in ki izključujeta uporabo podzakonskega predpisa, na katerega se sklicuje tožnik. Tožnik na področju izkoriščanja mineralnih surovin izvršuje pravico do svobodne gospodarske pobude, vendar je ta že po Ustavi omejena ne samo z javno koristjo, ampak Ustava v drugem odstavku 70. člena izrecno določa, da zakon določa pogoje, pod katerimi se sme izkoriščati naravna bogastva. Ker so temeljni okviri določanja odmere koncesnine določeni v zakonu in je povišanje koncesnine v obravnavanem primeru v skladu z zakonom, v konkretnem primeru ne gre za poseg v pričakovano pravico ali svobodno gospodarsko pobudo.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 27. 9. 2024 · trenutno
- 26. 7. 2023 – 26. 9. 2024
- 20. 12. 2013 – 25. 7. 2023
- 24. 9. 2010 – 19. 12. 2013
- 2. 8. 2010 – 23. 9. 2010
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: EU 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 4. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba III U 118/2017-6Upravno sodišče RS · 6. 4. 2018besedilo 2013–2023
Iz določbe drugega odstavka 52. člena ZRud-1 jasno izhaja, da je določitev višine rudarske koncesnine predmet normativnega urejanja. Na podlagi zakonskega pooblastila mora namreč Vlada RS izdati uredbo, ki določi način in pogoje plačevanja rudarske koncesnine, pri njenem sprejemanju pa sopogodbenik koncesijske pogodbe (koncesionar) nima nobene vloge ali vpliva. Določitev višine rudarske koncesnine torej ni v dispoziciji pogodbenih strank in zato ni predmet svobodnega pogodbenega oblikovanja pravic in obveznosti.
- UPRS sodba III U 127/2015Upravno sodišče RS · 8. 1. 2016besedilo 2013–2023
Način odmere koncesnine je predmet normativnega, ne pa pogodbenega urejanja, kar obenem posledično vodi do zaključka, da ni mogoče slediti trditvi tožeče stranke, da pomeni uporaba sedaj veljavne Uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo za določitev višine koncesnine retroaktivno uporabo predpisov. Sprememba vrednosti točke ne pomeni posega v položaj tožeče stranke do te mere, da bi pomenila izgubo na zakonu utemeljene pravice ali pravnega interesa. Sodišče zato meni, da ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je prišlo do posega v njene pričakovane pravice s tem, ko se je koncesnina odmerila po sedaj veljavnih pravilih.
- UPRS sodba I U 986/2014Upravno sodišče RS · 28. 10. 2015besedilo 2013–2023
Izpodbijana odločba je bila izdana v skladu z zakonom in podzakonskim aktom, ki sta veljala v času odločanja in ki izključujeta uporabo podzakonskega predpisa, na katerega se sklicuje tožnik. Tožnik na področju izkoriščanja mineralnih surovin izvršuje pravico do svobodne gospodarske pobude, vendar je ta že po Ustavi omejena ne samo z javno koristjo, ampak Ustava v drugem odstavku 70. člena izrecno določa, da zakon določa pogoje, pod katerimi se sme izkoriščati naravna bogastva. Ker so temeljni okviri določanja odmere koncesnine določeni v zakonu in je povišanje koncesnine v obravnavanem primeru v skladu z zakonom, v konkretnem primeru ne gre za poseg v pričakovano pravico ali svobodno gospodarsko pobudo.
- UPRS sodba I U 990/2014Upravno sodišče RS · 18. 2. 2015besedilo 2013–2023
Določanje načina odmere koncesnine in povprečne cene na enoto mineralne surovine, sta po izrecni zakonski ureditvi predmet predpisa, ki ga predpiše vlaga in ne koncesijske pogodbe. Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane upravne odločbe glede višine vrednosti točke zato ne more temeljiti na vsebini pogodbenega odgovora o tem, čeprav je tak dogovor zapisan v koncesijski pogodbi. Prehodna določba 3. točke četrtega odstavka 155. člena ZRud-1 določa, da prej veljavna uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico preneha veljati z dnem uveljavitve tega zakona in da se uporablja le do uveljavitve novega predpisa, izdanega na podlagi tega zakona. Ta predpis pa je Uredba, ki je v skladu z navedeno zakonsko določbo v 36. členu določila tudi prenehanje uporabe prej veljavne uredbe.
- UPRS sodba I U 1089/2014Upravno sodišče RS · 17. 2. 2015besedilo 2013–2023
Predmet upravnega spora je odločba, ki jo je upravni organ na podlagi 52. člena ZRud-1 izdal tožniku kot zavezancu za plačevanje rudarske koncesnine. Določanje načina odmere in povprečne cene na enoto mineralne surovine je po zakonski ureditvi predmet predpisa in ne koncesijske pogodbe. Zato se obveznost upoštevanja koncesijske pogodbe pri izdaji odločbe iz drugega odstavka 52. člena ZRud-1 ne more nanašati na določitev vrednosti točke, ki je element načina odmere koncesnine. Nepravilnosti izdane upravne odločbe glede upoštevane višine vrednosti točke tako ni mogoče utemeljevati z vsebino pogodbenega dogovora o tem, tudi če je ta vsebovan v koncesijski pogodbi. Tožnik se neutemeljeno zavzema za uporabo določb Uredbe o načinu določanja plačila za rudarsko pravico, veljavne v času podpisa koncesijske pogodbe, saj ta ni predvidena ne z ZRud-1 ne s sedaj veljavno Uredbo. Prav tako tožnik ni utemeljil nedopustnega posega v pričakovane pravice. Vsako pričakovanje še ni pričakovana pravica. Iz zakonske ureditve pravica do načina določanja vrednosti točke, za kakršnega se zavzema tožnik, ne izhaja. Spremenljivost vrednosti točke je namreč bila vgrajena v metodologij
- UPRS sodba III U 133/2014Upravno sodišče RS · 5. 2. 2015besedilo 2013–2023
Določanje načina odmere in povprečne cene na enoto mineralne surovine je po izrecni zakonski ureditvi predmet predpisa in ne koncesijske pogodbe.