15. člen ZSVarPre

V drugem odstavku 15. člena ZSVarPre je določeno, da se v primeru, če je upravičenec dejavnost šele začel opravljati ali če je njegov mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, kot njegov dohodek, upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače. Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014 presodilo, da je ta določba ZSVarPre (sicer z vidika Zakona o brezplačni pravni po kateri samostojni podjetnik do neke pravice ni upravičen že na podlagi fikcije, ne glede na višino svojega dejansko doseženega dohodka iz dejavnosti, ni najti razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožnica tudi v primeru denarne socialne pomoči kot samostojna delavka v kulturi v primeru, da so njeni dohodki nižji od višine bruto minimalne plače, ni upravičena do denarne socialne pomoči že na podlagi sporne fikcije (drugi odstavek 15. člena ZSVarPre), ne glede na višino njenega dejansko doseženega dohodka iz dejavnosti. Zato je pravilno zaključilo, da bi glede na ugotovljeno neskladnost drugega odstavka 15. člena ZSVarPre s splošnim načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS morala tožena str

Dodatka za pomoč in postrežbo ni mogoče uvrstiti med prejemke iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre in ga všteti v lastni dohodek prosilca. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je uporaba drugega odstavka 15. člena ZSVarPre v postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči protiustavna, kar pomeni, da se do razjasnitve podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi ZSVarPre, uporablja Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči.

Z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014 je bila kot neskladna z Ustavo spoznana pravna podlaga, na katero se je oprl organ za BPP pri svoji odločitvi v izpodbijani odločbi. Sodišče je tožbi moralo ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, ker zakon oziroma na zakon oprt predpis ni bil pravilno uporabljen, ni pa pogojev za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1.

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-161/12-16 ugotovilo neustavnost uporabe drugega odstavka 15. člena ZSVarPre v postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da se do uveljavitve nove podzakonske materije Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči uporablja tudi za ugotavljanje lastnega dohodka prosilcev, katerih mesečni dohodek iz dejavnosti je nižji od višine bruto minimalne plače.

Ustavno sodišče je odločilo, da je 14. člen ZBPP, kolikor se je na njegovi podlagi lastni dohodek prosilcev, katerih mesečni dohodek iz dejavnosti je nižji od višine bruto minimalne plače, ugotavlja na podlagi drugega odstavka 15. člena ZSVarPre, v neskladju z Ustavo. Prav na to pravno podlago je toženka oprla izpodbijano odločbo, zato je sodišče tožbi moralo ugoditi in odločbo odpraviti, ker zakon oziroma na zakon oprt predpis ni bil pravilno uporabljen.

Tožena stranka je tožnikov dohodek ugotavljala v skladu s drugim odstavkom 15. člena ZSVarPre, kar je v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-161/12. S tem pa je bilo pri odmeri materialno pravo napačno uporabljeno.

Tožena stranka je tožnikov dohodek ugotavljala v skladu s drugim odstavkom 15. člena ZSVarPre, torej v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014. S tem pa je bilo materialno pravo napačno uporabljeno.

Osebe, ki se znajdejo v okoliščinah, ko s samostojnim opravljanjem svojega dela ne dosegajo dohodka v višini bruto minimalne plače in bi jim zato sicer lahko pripadala brezplačna pravna pomoč, te ne dobijo, ker opravljajo (primerno) delo v okoliščinah neodvisnosti in avtonomnosti in se jim (zgolj) zato kot njihov dohodek, ki je pomemben za ugotovitev njihovega materialnega položaja, upošteva neki fiktivni dohodek in ne njihov dejanski, realni dohodek iz tega naslova. Za takšno ureditev ni najti razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da je uporaba drugega odstavka 15. člena ZSVarPre v postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči protiustavna, in da se do razjasnitve podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi ZSVarPre, Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči uporablja tudi za ugotavljanje lastnega dohodka prosilcev, katerih mesečni dohodek iz dejavnosti je nižji od višine bruto minimalne plače.

Služba za brezplačno pravno pomoč po eni strani ugotavlja, da se je tožnik zaposlil s 1. 7. 2013 kot samostojni podjetnik posameznik, po drugi strani pa, da njegovi lastni dohodki iz omenjene dejavnosti v času od aprila do junija 2013, ko dejavnosti po podatkih spisa še ni opravljal, znašajo 1.763,23 EUR skupno. Po mnenju sodišča tak zaključek iz podatkov upravnega spisa ne izhaja in je posledično nepravilen.

Dohodek iz dejavnosti se pri ugotavljanju lastnega dohodka upošteva v skladu z metodologijo o upoštevanju dohodka iz dejavnosti, kolikor pa je mesečni dohodek upravičenca iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, pa se kot njegov dohodek upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače.

V primeru, ko nosilec dejavnosti izkazuje izgubo, se za potrebe ugotavljanja pravic do socialno varstvenih prejemkov kot dohodek upošteva bruto minimalna plača v višini 75 %.

V primeru, ko nosilec dejavnosti izkazuje izgubo, se za potrebe ugotavljanja pravic do socialnovarstvenih prejemkov kot dohodek upošteva bruto minimalna plača v višini 75%. Čeprav se bo ZSVarPre pričel uporabljati šele 1. 6. 2011, vendar velja že od 11. 8. 2010, je po presoji sodišča treba določbe Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči uporabljati v smislu navedenega zakona, ki pa za primere, ko podjetnik izkazuje izgubo, določa, da se upošteva kot njegov dohodek 75 % minimalne plače.