59. člen ZTNP-1

(1)Naravovarstveni nadzornik pri opravljanju nalog neposrednega nadzora samostojno vodi postopek in odloča o prekrških v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

(2)Če naravovarstveni nadzornik pri izvajanju neposrednega nadzora po tem zakonu naleti na fizični odpor ali če tak odpor lahko utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.

(3)Izjave naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov in materialni dokazi, ki jih zberejo glede dejanj, na podlagi katerih se ukrepa v inšpekcijskem postopku, se v postopku inšpekcijskega nadzora lahko štejejo za dokaz, pridobljen skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če je za vodenje inšpekcijskega postopka to potrebno.

(4)Naravovarstveni nadzorniki so dolžni ob vsakem času preprečevati prekrške po tem zakonu in po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, če so zaradi prekrška ogroženi cilji parka ali grozi nevarnost uničenja ali poškodovanja naravne vrednote ali njenega dela.

(5)Če zavezanec za ravnanja ali dela, ki jih izvaja ali jih je izvedel, ni pridobil soglasja oziroma dovoljenja po določbah 30. in 31. člena tega zakona in so ta dela s 64. členom tega zakona opredeljena kot prekršek, naravovarstveni nadzornik izreče opozorilo. Naravovarstveni nadzornik najprej zagrozi zavezancu, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je naravovarstveni nadzornik zagrozil, takoj izterja, obenem pa se mu določi nov rok za izpolnitev obveznosti in se mu zagrozi z novo denarno kaznijo.

(6)Prva denarna kazen, ki se izreče za prisilitev po prejšnjem odstavku, ne sme presegati 1.000 eurov, vsaka poznejša denarna kazen za prisilitev je lahko znova izrečena do tega zneska.

(7)Za vprašanja, ki se nanašajo na izvršbo s prisilitvijo in niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.