15. člen ZTNP-1
(varstveni režim v prvem varstvenem območju)
(1)V prvem varstvenem območju je poleg prepovedi iz 13. člena tega zakona prepovedano tudi:
1.spreminjati obliko in sestavo površja, razen v primerih, določenih s tem zakonom;
2.odvzemati iz narave rastline prostoživečih vrst vključno z glivami, razen za znanstvenoraziskovalne in izobraževalne namene in s soglasjem upravljavca narodnega parka;
3.doseljevati in ponovno naseljevati v naravo živali prostoživečih vrst, razen zaradi izvajanja ukrepov varstva živali prostoživečih vrst po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, in državnega monitoringa voda po predpisih, ki urejajo vode;
4.loviti divjad in ribe;
5.gospodariti z gozdovi;
6.pasti živali zunaj za to določenih območij planin ali brez pašnih redov;
7.odvzemati mivko, pesek in prod iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč, razen zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda;
8.izvajati melioracijska dela, razen poseka dreves in grmičevja za redno vzdrževanje in urejanje pašnikov in poti na za to določenih območjih planin v načrtu upravljanja ter za urejanje obstoječe mreže kolovozov in poljskih poti za dostop na te planine pod pogoji, določenimi v načrtu upravljanja;
9.graditi nove in rekonstruirati obstoječe objekte tako, da se poveča obseg ali spremeni njihovo namembnost, ter postavljati začasne objekte, razen:
- mlekarn in hlevov, vendar samo na za to v načrtu upravljanja določenih območjih planin in če je njihova raba povezana s pašo;
- objektov za preprečevanje ali zmanjševanje obstoječega obremenjevanja okolja;
- objektov za evidentiranje in sledenje meteoroloških, hidroloških, agroloških in ekoloških razmer ter geoloških, seizmoloških in drugih geofizikalnih pojavov, če ti ne zahtevajo cestne povezave in nimajo ležišč;
10.graditi nove in širiti obstoječe ceste, kolovoze, poljske in druge poti;
11.graditi novo gozdno infrastrukturo;
12.graditi nadomestne objekte, razen če so namenjeni kmetijski dejavnosti, povezani s pašo na planinah, določenih v načrtu upravljanja;
13.spreminjati namembnost obstoječih objektov ali njihovih delov;
14.nadelavati nove planinske, turistične in druge poti ter steze, jih širiti ter označevati, razen označevati zgodovinske in tematske poti s soglasjem upravljavca narodnega parka;
15.izvajati gostinsko dejavnost in nuditi prenočišča na planini, razen v okviru dopolnilne dejavnosti na planini;
16.prirejati javne shode in prireditve ter organizirati športna tekmovanja, razen če ne povzročajo prekomerne obremenitve s hrupom in če nimajo neugodnih vplivov na cilje narodnega parka, s soglasjem upravljavca narodnega parka;
17.kopanje, potapljanje, čolnarjenje in druge rekreacijske dejavnosti na jezerih in vodotokih;
18.voziti motorna vozila na gozdnih in kmetijskih cestah, razen za vožnje, ki so dovoljene v 43. točki prvega odstavka 13. člena tega zakona;
19.voziti se s kolesom, razen na gozdnih in kmetijskih cestah, planinskih in drugih poteh ter nekategoriziranih gozdnih prometnicah, ki so določene v načrtu upravljanja.
(2)Dopolnilna dejavnost na planini iz 15. točke prejšnjega odstavka je z dejansko planinsko pašo povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetijskem gospodarstvu - planini v času paše in omogoča nosilcem ali nosilkam (v nadaljnjem besedilu: nosilec) planinske paše boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile na planini. Kot dopolnilni dejavnosti na planini se lahko opravljata samo predelava mleka in turizem na planini v največ enem, posebej za to urejenem objektu za vsako od obeh dejavnosti.
(3)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so v prvem varstvenem območju dopustne gradnje, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov na poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih, ki so potrebne zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, ter objektov za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih nesrečah.
(4)Ne glede na določbo 4. točke prvega odstavka tega člena je:
- zaradi preprečevanja pojava in širjenja nalezljivih bolezni ali ob porušenem naravnem ravnovesju zaradi prekomernega povečanja populacije ene vrste divjadi nad nosilno kapaciteto ekosistema, tako da so izkazani neugodni vplivi na druge živalske ali rastlinske vrste, v prvem varstvenem območju dopustno odvzemati divjad iz narave na posebej za to določenih območjih;
- dopusten odvzem divjadi in rib iz narave za znanstvenoraziskovalne namene in izvajanje ukrepov varstva živali prostoživečih vrst po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, s soglasjem upravljavca narodnega parka;
- dopustno pobiranje divjadi ali njenih delov v okviru opravljanja nalog upravljanja z loviščem v skladu s predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo.
(5)Obseg območij ter vsebina in čas trajanja upravljavskega ukrepa za divjad iz prve alinee prejšnjega odstavka se določijo v letnih lovskoupravljavskih načrtih Triglavskega lovsko upravljavskega območja, ki jih pripravi Zavod za gozdove Slovenije na predlog upravljavca narodnega parka po predpisih, ki urejajo divjad in lovstvo.
(6)Ne glede na določbi 5. in 11. točke prvega odstavka tega člena je v prvem varstvenem območju dopustno izvajanje nujnih varstvenih ukrepov, brez izkoriščanja gozdov, ki so namenjeni ohranjanju in krepitvi varstvenih funkcij gozdov in zagotavljanju nujnih varstvenih ukrepov v gozdovih, ter izgradnja nujno potrebne gozdne infrastrukture za izvedbo teh ukrepov. Vrsta, način, obseg in trajanje ukrepov in zanje potrebna gozdna infrastruktura se določijo v gozdnogojitvenih načrtih, ki jih ob soglasju upravljavca narodnega parka pripravi Zavod za gozdove Slovenije.
(7)Varstveni režimi iz prvega odstavka tega člena se podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo v načrtu upravljanja.
(8)Vlada predpiše dodatne pogoje, ki določijo podrobnejše značilnosti, obseg in način opravljanja dopolnilne dejavnosti na planini v narodnem parku kot vrsto dopolnilne dejavnosti na kmetiji ob upoštevanju naravnih razmer in obremenjenosti ter skladno s cilji narodnega parka in načrtom upravljanja.
(9)V postopku izdaje dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, sodeluje upravljavec narodnega parka z mnenjem.
- VSL Sodba in sklep II Cp 1401/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je oddajanje nepremičnine za kampu dopolnilno dejavnost le hipoteza. Tožnica je ob pravočasnih trditvah in naknadni konkretizaciji možnih dejavnosti pojasnila, da najemnik za potrebe kampa lahko uporablja nepremičnino za dopolnilne dejavnosti v skladu z javnopravnimi zakonskimi omejitvami, kar bi lahko bilo ekonomsko možno in dopustno tudi v spornem obdobju. V ta namen je zato tudi ponudila določene listinske dokaze, ki izkazujejo, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, možno rabo nepremičnine, a z omejitvami. Ker so bile trditve o možnosti oddajanja nepremičnine v najem za dopolnilne dejavnosti za potrebe dejavnosti kampiranja glede na vse navedeno pravilno upoštevane kot pravočasne, napotki višjega sodišča v razveljavljenem sklepu glede uporabe metode za izračun nadomestila koristi niso odločilni. Kadar se za izvedensko delo angažira nekoga, ki ni sodni izvedenec, za odmero nagrade in stroškov ni mogoče avtomatično upoštevati Pravilnika in je določitev višine nagrade stvar dogovora med sodiščem in strokovno institucijo, če dogovora ni, pa se nagrada prizna po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki predstavlja
- VSL Sklep II Cp 1678/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Glede na ugovor toženke, da nepremičnine ne bi mogla uporabljati za namen, ki izhaja iz pogodbe, bi morala tožnica možne načine dopustne rabe nepremičnine najprej določno zatrjevati, še posebej glede na to, da ekonomska raba sporne nepremičnine, ki leži v varstvenem območju TNP (in je se tem podvržena številnim prepovedim in omejitvam), ni povsem očitna. Ker tožnica do konca prvega naroka ni podala nobenih trditev o možni dopustni rabi sporne nepremičnine v relevantnem obdobju (od leta 1991 naprej), jih tudi dopolniti ni mogla pravočasno, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje.
- UPRS Sodba I U 2620/2017-8Upravno sodišče RS · 2018
Tako iz mnenja ZRSVN kot iz strokovnega mnenja Javnega zavoda TNP izhaja, da predmetna gradnja ni v skladu z varstvenim režimom za drugo varstveno območje. V skladu z drugim odstavkom 105.a člena ZON in petim odstavkom 30. člena ZTNP-1 sta pridobljeni strokovni mnenji, ki jima tožnik ni oporekal, podlaga za toženkino odločitev.
Povezano: sklici 8Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 6. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba in sklep II Cp 1401/2022Višje sodišče v Ljubljani · 8. 6. 2023
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je oddajanje nepremičnine za kampu dopolnilno dejavnost le hipoteza. Tožnica je ob pravočasnih trditvah in naknadni konkretizaciji možnih dejavnosti pojasnila, da najemnik za potrebe kampa lahko uporablja nepremičnino za dopolnilne dejavnosti v skladu z javnopravnimi zakonskimi omejitvami, kar bi lahko bilo ekonomsko možno in dopustno tudi v spornem obdobju. V ta namen je zato tudi ponudila določene listinske dokaze, ki izkazujejo, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, možno rabo nepremičnine, a z omejitvami. Ker so bile trditve o možnosti oddajanja nepremičnine v najem za dopolnilne dejavnosti za potrebe dejavnosti kampiranja glede na vse navedeno pravilno upoštevane kot pravočasne, napotki višjega sodišča v razveljavljenem sklepu glede uporabe metode za izračun nadomestila koristi niso odločilni. Kadar se za izvedensko delo angažira nekoga, ki ni sodni izvedenec, za odmero nagrade in stroškov ni mogoče avtomatično upoštevati Pravilnika in je določitev višine nagrade stvar dogovora med sodiščem in strokovno institucijo, če dogovora ni, pa se nagrada prizna po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki predstavlja
- VSL Sklep II Cp 1678/2018Višje sodišče v Ljubljani · 13. 3. 2019
Glede na ugovor toženke, da nepremičnine ne bi mogla uporabljati za namen, ki izhaja iz pogodbe, bi morala tožnica možne načine dopustne rabe nepremičnine najprej določno zatrjevati, še posebej glede na to, da ekonomska raba sporne nepremičnine, ki leži v varstvenem območju TNP (in je se tem podvržena številnim prepovedim in omejitvam), ni povsem očitna. Ker tožnica do konca prvega naroka ni podala nobenih trditev o možni dopustni rabi sporne nepremičnine v relevantnem obdobju (od leta 1991 naprej), jih tudi dopolniti ni mogla pravočasno, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje.
- UPRS Sodba I U 2620/2017-8Upravno sodišče RS · 27. 11. 2018
Tako iz mnenja ZRSVN kot iz strokovnega mnenja Javnega zavoda TNP izhaja, da predmetna gradnja ni v skladu z varstvenim režimom za drugo varstveno območje. V skladu z drugim odstavkom 105.a člena ZON in petim odstavkom 30. člena ZTNP-1 sta pridobljeni strokovni mnenji, ki jima tožnik ni oporekal, podlaga za toženkino odločitev.
- UPRS sodba I U 950/2011Upravno sodišče RS · 9. 2. 2012
Že zato, ker je bil objekt v bistvenem delu, razen osrednjega dela kamnitih temeljev, odstranjen, v tem primeru ni mogoče govoriti o rekonstrukciji objekta v smislu 7.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, pač pa o novogradnji objekta. Nadomestna gradnja po 9. točki prvega odstavka 4. člena ZTNP-1 pomeni gradnjo nadomestnega objekta v okviru gabaritov in namembnosti obstoječega objekta.