11. člen ZTNP-1
(načini dodeljevanja spodbud in sofinanciranja)
(1)Spodbude in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanja dejavnosti s področij iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena se parkovnim lokalnim skupnostim ter prebivalcem narodnega parka in pravnim osebam s sedežem v narodnem parku, v primeru iz tretjega odstavka tega člena pa na območju parkovnih lokalnih skupnosti, dodeljujejo prednostno in praviloma za 25 odstotkov več kot na drugih območjih.
(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so spodbude in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanja dejavnosti s področij iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena pravnim osebam po višini in intenzivnosti omejene s predpisi, ki urejajo državne pomoči.
(3)Z osebami iz prvega odstavka tega člena so v primeru iz 1., 3., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka prejšnjega člena izenačene tudi fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče zunaj narodnega parka, v narodnem parku pa uporabljajo gozdna zemljišča ali stalno obdelujejo kmetijska zemljišča, in sicer na podlagi veljavnega pravnega naslova.
(4)Ne glede na predpise, ki urejajo financiranje občin, se za projekte, investicije in dejavnosti, ki jih parkovne lokalne skupnosti izvajajo oziroma zagotavljajo v narodnem parku in ki se neposredno nanašajo na izvajanje razvojnih usmeritev iz 2., 7., 8., 9. in 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena, parkovni lokalni skupnosti iz državnega proračuna dodeli 0,20 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se ji izračuna dohodnina. Delež dohodnine se razdeli po lokalnih skupnostih v parku: Bohinj (31,62 %), Tolmin (12,77 %), Bovec (24,13 %), Kranjska Gora (12,70 %), Gorje (11,63 %), Jesenice (0,54 %), Bled (1,32 %), Kobarid (5,29 %). Parkovne lokalne skupnosti morajo ta sredstva porabljati namensko. Za nadzor nad namensko porabo sredstev se uporabljajo določbe tega zakona in zakona, ki ureja financiranje občin. Ministrstvo, pristojno za finance, ugotovi in sporoči parkovnim lokalnim skupnostim višino sredstev iz tega odstavka pred predložitvijo državnega proračuna oziroma sprememb državnega proračuna Državnemu zboru. Sredstva se zagotovijo na posebni proračunski postavki v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave.
(5)Ob naravnih ali drugih nesrečah se zaradi posebnih zahtev pri izvajanju sanacije za odpravo posledic nesreče v narodnem parku namenjajo do 30 odstotkov višja sredstva kot zunaj narodnega parka.
(6)Prednostno dodeljevanje spodbud in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanja dejavnosti se v postopkih dodeljevanja sredstev osebam iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, zagotavlja s pripisom dodatnih točk, v višini 10 odstotkov od najvišjega možnega števila točk.
(7)Pri določanju višine sredstev iz prvega in petega odstavka tega člena se kot merila uporabljajo:
- pomembnost področja iz prvega odstavka 10. člena tega zakona za doseganje ciljev narodnega parka;
- vključenost področja iz prvega odstavka 10. člena tega zakona v načrt upravljanja;
- vpliv na demografsko ogroženost.
(8)Vlada predpiše podrobnejša merila in kriterije za določanje višine sredstev iz tega člena ob upoštevanju predpisov, ki urejajo državne pomoči.
- UPRS Sodba I U 1069/2023-13Upravno sodišče RS · 2023
Predmet preizkusa je nedoseganje dodatnih točk za namen izvajanja določb 10. in 11. člena ZTNP-1. Kot obrazložitev (strokovne komisije) je navedeno v odločbi samo, da je točkovanje po tem kriteriju obrazloženo in točke natančno določene že v besedilu razpisa in da zato ne potrebuje nobene dodatne strokovne obrazložitve. Tožena stranka se torej v tem delu sklicuje zgolj na podatke, ki so v upravnih spisih, ne da bi ugotovila dejansko stanje, ga subsumirala pod določbe relevantnih predpisov in navedla razloge, ki so bili odločilnega pomena za presojo dokazov.
- VSL Sklep I Cpg 417/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Sodišče na svojo stvarno pristojnost na prvi stopnji ne pazi ves čas po uradni dolžnosti, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred njeno vročitvijo toženi stranki. Pozneje se lahko izreče za stvarno nepristojno še do razpisa glavne obravnave, vendar le na ugovor tožene stranke v odgovoru na tožbo (prvi in drugi odstavek 19. člena ZPP). Če sodišče pri uradnem preizkusu ne podvomi v svojo stvarno pristojnost in je niti tožena stranka pravočasno ne graja, pride do tihega dogovora o stvarni pristojnosti oziroma do njene ustalitve, in sicer tudi v morebitnem primeru zadeve iz pristojnosti specializiranega sodišča.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 12. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1069/2023-13Upravno sodišče RS · 5. 12. 2023
Predmet preizkusa je nedoseganje dodatnih točk za namen izvajanja določb 10. in 11. člena ZTNP-1. Kot obrazložitev (strokovne komisije) je navedeno v odločbi samo, da je točkovanje po tem kriteriju obrazloženo in točke natančno določene že v besedilu razpisa in da zato ne potrebuje nobene dodatne strokovne obrazložitve. Tožena stranka se torej v tem delu sklicuje zgolj na podatke, ki so v upravnih spisih, ne da bi ugotovila dejansko stanje, ga subsumirala pod določbe relevantnih predpisov in navedla razloge, ki so bili odločilnega pomena za presojo dokazov.
- VSL Sklep I Cpg 417/2020Višje sodišče v Ljubljani · 17. 2. 2021besedilo 2020–2023
Sodišče na svojo stvarno pristojnost na prvi stopnji ne pazi ves čas po uradni dolžnosti, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred njeno vročitvijo toženi stranki. Pozneje se lahko izreče za stvarno nepristojno še do razpisa glavne obravnave, vendar le na ugovor tožene stranke v odgovoru na tožbo (prvi in drugi odstavek 19. člena ZPP). Če sodišče pri uradnem preizkusu ne podvomi v svojo stvarno pristojnost in je niti tožena stranka pravočasno ne graja, pride do tihega dogovora o stvarni pristojnosti oziroma do njene ustalitve, in sicer tudi v morebitnem primeru zadeve iz pristojnosti specializiranega sodišča.