26. člen

(1)Investitor mora zagotoviti ustrezne ukrepe s področja varstva kulturne dediščine na naslednjih registriranih območjih in enotah kulturne dediščine: a)     v območju državnega prostorskega načrta so registrirana ta arheološka najdišča:

-  Trojane – arheološko najdišče Atrans (EŠD 781), vplivno območje arheološkega najdišča,

-  Šentožbolt – antična naselbina (EŠD 12779), arheološko najdišče,

-  Blagovica – rimsko grobišče (EŠD 12770), arheološko najdišče,

-  Mengeš – arheološko najdišče Drnovo (EŠD 10624), arheološko najdišče,

-  Homec – območje prazgodovinske naselbine (EŠD 10617), vplivno območje arheološkega najdišča. Na območjih, na katerih so načrtovani posegi v območja arheoloških najdišč oziroma vplivnih območij Trojane – arheološko najdišče Atrans (EŠD 781), Šentožbolt – antična naselbina (EŠD 12779), Blagovica – rimsko grobišče (EŠD 12770), Homec – območje prazgodovinske naselbine (EŠD 10617) in Mengeš – arheološko območje Drnovo (EŠD 10624), mora investitor zagotoviti predhodne arheološke raziskave – vrednotenje arheoloških zmožnosti, arheološki nadzor nad zemeljskimi deli in morebitna arheološka izkopavanja. Zaradi varstva arheoloških ostalin se na celotnem območju državnega prostorskega načrta izvedejo predhodne arheološke raziskave, stalni arheološki nadzor na trasi plinovoda, izvedba zaščitnih izkopavanj morebitno odkritih najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva oziroma arhiva najdišča in rezervatno varstvo arheološke dediščine. Deli arheološke dediščine, ki so najdeni med izvedbo posegov v prostor, naj če je le mogoče, ostanejo, kjer so. V okviru stalnega arheološkega nadzora je treba skrbno očistiti in dokumentirati zemeljske profile ob vseh prečkanjih stare ceste na območju Črnega grabna, kjer se dela ne bodo izvajala s podvrtavanjem; b)     v območju državnega prostorskega načrta so ta območja registrirane kulturne dediščine, ki niso registrirana arheološka najdišča:

-  Blagovica–Vas (EŠD 1121) – kulturna dediščina – posegi se načrtujejo in izvajajo tako, da se čim manj vpliva na naselbinsko dediščino (ohranjanje naselbinske zasnove, odnosov med stavbami in odprtim prostorom ter prostorsko pomembnih prvin naselja);

-  Volčji Potok – Arboretum (EŠD 7904), kulturni spomenik z vplivnim območjem, za katerega velja Odlok o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 82/99) – izvede se popis in vrednotenje vegetacije na območju posega ter zagotovijo se nadomestne zasaditve. Na območju spomenika in na njegovem vplivnem območju niso dopustni nadzemni objekti in nove označevalne table, po dokončanju del je treba na površinah vzpostaviti prvotno stanje;

-  območje nacionalne prepoznavnosti Volčji Potok – posegi se načrtujejo in izvajajo tako, da se čim manj posega v naravni relief in vegetacijo ter tako čim bolj ohranijo kulturna dediščina, naravne prvine in značilnosti kulturne krajine;

-  Radomlje – Radomeljska mlinščica (EŠD 13772) – kulturna dediščina – posegi se načrtujejo in izvajajo tako, da se čim bolj ohranijo ekološke in morfološke značilnosti mlinščice in krajine, ki se je izoblikovala zaradi tehnološke rabe vode (mlini). Prečkanje vodotoka se izvede s podvrtavanjem. Obstoječa poseka dreves na obrežnem pasu vegetacije se ne smeta širiti. Na varovanem območju niso dopustni nadzemni objekti in nove označevalne table, po dokončanju del je treba na površinah vzpostaviti prvotno stanje; c)     v območju državnega prostorskega načrta in njegovi neposredni bližini so te enote kulturne dediščine:

-  Trojane – Spomenik ustanovitvi Šlandrove brigade (EŠD 12666) Vranke

-  Znamenje pri hiši Vranke 2 (EŠD 12583),

-  Blagovica – Hiša Blagovica 4 (EŠD 10330), ki se med gradnjo zavarujejo pred poškodbami.

(2)Poleg zahtev iz prejšnjega odstavka se upošteva:

-        čez območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura ter se ne smejo izkoriščati za odlagališča presežkov materiala;

-        na varovanih območjih se uporablja strojna oprema, ki povzroča čim manjše poškodbe terena;

-        vse spomenike, kapelice in znamenja, ki so od zunanjega roba izkopa odmaknjeni manj kot 5 m, se med potekom del fizično zaščititi pred poškodbami;

-        drevesa na varovanih območjih (razen na arheoloških območjih), ki jih ni treba nujno odstraniti zaradi gradnje in obratovanja plinovoda, se med gradnjo zavaruje pred poškodbami;

-        vsaj 10 dni pred začetkom del se o tem obvesti pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.

(3)Registrirana območja in enote kulturne dediščine, vključno z zahtevanimi ukrepi za njihovo varstvo, so prikazana na grafičnem načrtu 2 Ureditvena situacija, karte 2.1.1–2.1.15.