Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M 2/1 na odseku med Trojanami in Vodicami pri Ljubljani

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme državni prostorski načrt za prenosni plinovod M 2/1 na odseku med Trojanami in Vodicami pri Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Državni prostorski načrt je izdelalo podjetje LUZ, d.d., Ljubljana, pod številko projekta 5628, marec 2010.

(1)Ta uredba določa prostorske ureditve, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom, območje državnega prostorskega načrta, zahteve glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, zahteve za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, parcelacijo, zahteve celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zahteve za varovanje zdravja ljudi ter kakovosti bivalnega in delovnega okolja, postopnost izvedbe prostorske ureditve, druge zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja, nadzor ter prehodno ureditev in uveljavitev državnega prostorskega načrta.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Lukovica, Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, Vodice.

Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem državnim prostorskim načrtom, so:

-        prenosni vzporedni plinovod M 2/1 (v nadaljnjem besedilu: plinovod M 2/1), dolžine 34 km, velikosti DN 800 in tlaka 70 barov z delovnim pasom in gradbišči;

-        nadzemni objekti plinovoda M 2/1 (zaporne postaje, čistilne postaje, merilnoregulacijska postaja z upravljanjem);

-        rušitve, delne rušitve ter prestavitve obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov;

-        prestavitve obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture;

-        okoljevarstveni ukrepi in ureditve vodotokov.

(1)Območje državnega prostorskega načrta vključuje zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami, v naslednjih katastrskih občinah:

-        k. o. Trojane: 17, 19, 20, 21, 22, 23, 36, 37/1, 37/2, 38, 39, 42, 43, 45, 46, 47, 48, 49, 90/7, 186/1, 191, 192/1, 193/1, 195, 196, 522, 525, 526/2, 526/4, 527/1, 528, 530, 531, 532, 534, 536/1, 536/2, 536/3, 540, 541, 542/1, 542/3, 543/2, 547, 548/1, 549/2, 551/1, 552/1, 552/2, 553/1, 553/2, 555/1, 556/1, 556/2, 831/2, 830/2, 831/7, 837/1, 842, 865/1, 865/2, 867, 870;

-        k. o. Učak: 72/1, 72/3, 73/1, 74/2, 75/2, 76/1, 76/2, 77/1, 77/2, 77/3, 79/1, 90/2, 677/2, 677/9, 679/1, 679/4, 830/1;

-        k. o. Šentožbolt: 6/1,7, 8/1, 8/3, 9/1, 9/2, 11/1, 12/2, 12/3, 17/1, 17/4, 19/1, 21/1, 21/2, 29/1, 29/2, 40, 41, 42/1, 42/2, 42/3, 43/4, 43/7, 43/8, 43/9, 43/10, 43/11, 43/13, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 44/5, 44/6, 44/7, 44/8, 44/9, 44/10, 44/11, 44/12, 46/2, 51/2, 56/4, 56/6, 57/3, 57/4, 58/1, 58/2, 58/3, 58/4, 58/5, 58/6, 58/7, 58/9, 58/10, 58/11, 58/12, 60/1, 69/1, 69/8, 69/10, 69/19, 71, 72/1, 72/2, 74, 75, 76/1, 77, 79/1, 84, 96, 97, 99, 102, 104/1, 104/2, 104/3, 104/4, 104/5, 104/6, 104/7, 107, 110, 116/1, 116/2, 119/5, 120/1, 121, 123/2, 125/1, 125/2, 126/1, 126/2, 634/1, 634/2, 634/4, 634/5, 634/7, 634/10, 634/11, 634/12, 634/14, 634/15, 634/18, 634/19, 634/20, 635/3, 640/1, 641/4, 677, 679/1, 679/3, 679/5, 680/1, 680/2, 680/3, 684;

-        k. o. Blagovica: 22/2, 24/3, 43/12, 43/19, 61/1, 66/1, 80/2, 80/3, 80/6, 80/7, 80/8, 81/1, 81/6, 82/1, 82/2, 83, 87, 88/1, 89/1, 92/1, 92/2, 92/3, 93/1, 93/2, 106/1, 106/2, 107/1, 107/2, 116/1, 120, 122/1, 136/1, 136/2, 137/1, 138, 139, 143/1, 146, 147, 148/1, 149/1, 176, 177, 186, 188, 189, 191/1, 201/1, 202, 211/3, 216/2, 217/2, 219/2, 219/3, 219/4, 220/1, 220/2, 220/3, 222, 224/1, 269, 270, 271/1, 271/3, 271/4, 271/5, 271/6, 272/1, 276/1, 276/2, 291/1, 293/1, 294/1, 294/2, 294/3, 294/4, 294/5, 294/7, 294/8, 296/4, 296/6, 1289/1, 1290, 1291, 1292/1, 1292/2, 1292/5, 1299/1, 1300/1, 1300/2, 1300/3, 1300/4, 1303, 1307/1, 1338/1, 1338/3, 1356, 1357/3, 1358, 1377/2, 1377/3, 1386, 1387, 1388/1, 1388/2, 1503, 1504/1, 1504/6, 1512/1, 1512/2, 1513, 1517, 1518/1, 1518/2, 1518/3, 1518/4, 1522/1, 1522/2, 1611/1, 1611/3, 1611/4, 1611/7, 1612/1, 1612/5, 1612/6, 1612/12, 1612/16, 1613/1, 1613/2, 1613/4, 1613/9, 1614/1, 1614/3, 1614/4, 1618, 1620, 1640, 1641, 1670/1, 1671/1, 1671/5, 1672/2, 1672/3, 1673, 1684/3, 1685/1, 1686/1, 1686/2, 1689, 1702/2, 1703/1, 1703/2, 1703/3, 1705, 1707/1, 1707/2, 1721/4, 1723/1, 1723/6, 1723/10, 1723/13, 1723/14, 1754, 1764/1, 1764/2, 1764/3, 1764/4, 1764/6, 1764/7, 1764/8, 1764/9, 1764/10, 1764/11, 1764/19, 1764/20, 1764/21, 1764/30, 1764/31, 1764/32, 1764/34, 1764/35, 1764/36, 1764/45, 1764/50, 1764/51, 1764/52, 1764/55, 1764/59, 1764/69, 1766/3, 1766/4, 1766/5, 1766/6, 1769/1, 1769/4, 1769/5, 1769/7, 1769/8, 1769/9, 1773/9, 1773/13, 1774/1, 1774/2, 1774/3, 1774/4, 1774/5, 1774/6, 1775/2, 1775/3, 1775/4, 1775/6, 1775/7, 1775/8, 1775/9, 1776/1, 1776/3, 1776/4, 1776/5, 1776/6, 1776/7, 1776/8, 1778/1, 1778/4, 1778/5, 1778/6;

-        k. o. Žirovše: 15/3, 21/1, 21/2, 22/1, 22/2, 23, 67/1, 67/2, 68, 69, 72, 73, 75/1, 75/2, 75/4, 75/5, 75/7, 75/8, 75/9, 114/2, 115, 123, 124, 138, 139, 140/1, 143/1, 143/2, 197/1, 197/2, 198/1, 198/2, 204/1, 204/3, 204/10, 207/2, 208/1, 209/2, 212/1, 212/2, 212/3, 213/1, 213/2, 213/3, 213/5, 213/6, 213/7, 213/8, 213/9, 213/10, 213/11, 213/25, 213/34, 213/46, 213/47, 213/58, 217/1, 217/2, 217/3, 217/4, 219/1, 219/2, 219/3, 219/4, 220/1, 220/2, 220/3, 220/4, 220/5, 220/6, 220/7, 220/8, 220/9, 220/11, 220/12, 220/13, 220/14, 220/15, 220/16, 220/17, 220/18, 220/19, 220/20, 220/21, 223/1;

-        k. o. Krašnja: 17, 18/1, 18/3, 20/1, 21/1, 60/1, 60/4, 63/1, 66, 74/1, 74/2, 76, 77/1, 77/2, 77/4, 78, 79/1, 79/3, 79/4, 80/1, 80/2, 81, 82, 84/1, 90/1, 90/2, 91/1, 92/1, 92/5, 92/8, 92/12, 92/13, 92/15, 99/4, 99/5, 99/6, 99/7, 100/8, 110/4, 110/7, 110/8, 111/2, 116/3, 116/4, 117/1, 124/1, 125/3, 132/1, 132/2, 132/3, 132/4, 133, 134, 135, 154/1, 154/2, 155/1, 155/2, 156/2, 345/1, 345/2, 346/1, 346/2, 350/1, 351, 352/1, 355/1, 355/2, 355/3, 372/3, 372/4, 376/1, 381/1, 389/1, 389/4, 389/5, 417, 421/1, 437/1, 437/2, 437/3, 437/4, 437/5, 439, 466/1, 467/1, 467/2, 467/3, 467/4, 469, 470/2, 471/1, 471/2, 472, 475/2, 476/1, 476/2, 480/1, 480/3, 480/6, 481, 483, 489, 494/4, 614/2, 614/8, 614/21, 618, 619, 622/2, 633/1, 634, 653/2, 656/1, 656/2, 656/3, 656/4, 656/6, 656/9, 656/10, 656/11, 656/12, 656/13, 656/14, 656/15, 656/16, 656/17, 657/3, 661/33, 661/34, 661/35, 663/6, 663/8, 663/9, 663/10, 663/11, 663/12, 663/25, 663/26, 663/27, 663/28, 663/29, 663/30, 663/31, 669/2, 669/3, 669/4, 669/5, 669/6, 669/7, 669/8, 669/9, 670/1, 670/2, 670/3, 670/4, 670/5, 672/3, 672/4, 672/5, 673/1, 673/4, 673/19, 673/20, 673/21, 675/1, 675/2, 675/3, 678/1, 678/2, 678/4, 680/6, 680/7, 680/8, 680/10, 683;

-        k. o. Lukovica: 344/2, 351/1, 351/2, 351/4, 351/6, 357/2, 448/2, 448/3, 448/4, 657/4, 657/6, 657/13, 704/1, 704/2, 706/1, 707/1, 707/2, 707/3, 707/4, 724, 728, 738, 739, 740, 741, 750, 751, 766/2, 767, 770, 771/1, 771/2, 772, 773, 774, 775, 776, 777/1, 777/2, 778, 783, 784, 785, 786, 790, 814, 816, 817, 818, 819, 821, 822/1, 824, 825, 826/1, 826/2, 827/1, 827/2, 828, 875, 890/1, 890/2, 891/1, 891/2, 892/1, 892/3, 894/1, 894/3, 895/1, 895/2, 895/4, 895/5, 895/6, 895/7, 896/1, 896/3, 897/1, 897/3, 898, 899, 900, 901/1, 901/2, 902, 903, 904, 905, 906, 907, 908, 910, 911, 912, 913/1, 913/2, 914/1, 915, 918, 920/1, 920/2, 922, 924/1, 924/3, 925, 926/1, 926/2, 926/3, 927, 928, 929/1, 929/3, 930/3, 930/5, 932/1, 932/2, 933/1, 933/2, 934/1, 934/2, 935, 936, 937/1, 937/2, 938/1, 938/2, 938/3, 941/1, 941/2, 941/3, 941/4, 943, 944/3, 946/1, 946/2, 946/3, 947, 948/2, 953/1, 958/1, 959, 960, 961, 962/1, 962/2, 968/1, 968/2, 969/1, 969/2, 969/4, 1003/2, 1003/5;

-        k. o. Prevoje: 371/1, 374, 377, 379/1, 386/1, 963/2, 971/1, 1198, 1199, 1200, 1202, 1203, 1204, 1209, 1500/2, 1501, 1502, 1503, 1506/2, 1507, 1508, 1510, 1511, 1512, 1513, 1514, 1515, 1516, 1519;

-        k. o. Rafolče: 365, 367, 368/1, 368/2, 370, 371/2, 372, 373, 376, 384, 385, 867, 868, 871;

-        k. o. Rova: 91, 92, 93, 95, 98/2, 98/4, 99, 105/3, 105/4, 106, 114, 115, 117, 118/1, 142/1, 142/2, 143, 144, 146/1, 149/2, 152/1, 152/2, 153, 154/1, 154/2, 155/1, 155/2, 156/1, 158, 159, 160, 161/1, 161/2, 164/2, 165, 202, 206/2, 207, 208, 209, 214, 215, 216, 219, 221, 222, 291/2, 295, 296/2, 297/1, 297/3, 299/2, 301, 305, 306/1, 306/2, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 315, 316, 323, 360/2, 375, 376/1, 376/2, 377, 378, 381, 382, 405/1, 405/3, 406/1, 406/3, 408, 409, 424/1, 424/2, 425/1, 425/2, 427/1, 427/2, 428, 429, 442/1, 442/2, 444/1, 444/2, 445/1, 445/2, 446/1, 446/2, 447/1, 447/2, 448/1, 448/2, 449, 450, 483/2, 485/2, 487, 488/2, 489/2, 540/3, 540/5, 540/6, 1035/1, 1035/2, 1036/1, 1036/2, 1039/1, 1039/3, 1039/5, 1039/6, 1039/12, 1040, 1041, 1044, 1047/1, 1047/2, 1053, 1065, 1070, 1083, 1092, 1093, 1095, 1096/1;

-        k. o. Dob: 554, 956;

-        k. o. Radomlje: 423, 430/1, 431/2, 431/3, 432/1, 434/7, 435/1, 436/1, 437/1, 437/5, 438/1, 438/7, 439, 440/1, 441/1, 442, 443, 446, 447, 448, 559/1, 560, 561/1, 562/1, 563/1, 565/1, 572, 577, 578, 582, 584, 585, 586, 587, 590, 591, 592/1, 592/3, 592/4, 593/1, 594, 927, 928, 929, 930, 931, 932, 935, 936, 937, 938, 939, 940, 953, 955/4, 956/1, 956/2, 956/3, 957, 958/1, 958/5, 960, 961/1, 981, 982/1, 1014/2, 1014/10, 1014/15, 1016/1, 1171, 1172/2, 1182/1, 1184, 1192, 1193, 1194, 1196, 1200/1, 1200/2, 1202/2;

-        k. o. Volčji Potok: 1, 3/1, 683, 684, 688, 689, 690, 691, 694/1, 696/1, 926/1, 932, 933/1, 934/1, 934/2;

-        k. o. Homec: 166/1, 169/1, 169/2, 170, 171/1, 171/3, 171/4, 172, 203/1, 204/1, 205/2, 206/1, 206/2, 208, 209/1, 209/2, 210/1, 210/2, 210/3, 210/4, 211/1, 266, 267, 268/1, 268/2, 268/3, 268/4, 269/1, 269/7, 269/8, 269/9, 269/10, 269/11, 269/12, 269/14, 269/15, 269/17, 269/20, 269/22, 269/24, 269/25, 270, 900/1, 919/1, 928, 933, 934, 935, 938/1, 945;

-        k. o. Mengeš: 1093, 1094, 1095/1, 1095/2, 1096, 1097, 1128, 1142, 1143, 1144, 1145, 1146, 1147, 1148, 1338, 1340, 1341/1, 1342, 1343, 1344, 1345, 1346, 1347, 1348, 1349, 1350, 1351/1, 1351/2, 1352, 1353, 1354, 1355, 1377, 1378, 1379, 1380, 1381, 1382, 1383, 1384, 1385/2, 1386, 1387, 1388, 1389, 1390/1, 1390/2, 1391, 1392, 1416, 1417, 1420, 1420/1, 1442, 1443, 1676/1, 1678, 1679, 1697, 1698, 1700, 1701, 1702, 1703, 1704, 1705, 1707, 1708, 1709, 1710, 1711, 1712, 1713, 1715, 1716, 1717, 1718, 1719/1, 2873/1, 2877, 2879, 2887, 2890, 2893, 2894, 2896/1, 2897/1;

-        k. o. Suhadole: 250/1, 250/4, 251, 252/1, 254, 255, 273/1, 274/2, 275/2, 276/2, 277/2, 278/2, 279/2, 279/3, 280, 281, 282, 285/1, 285/2, 286, 287, 288, 289, 290, 291, 338, 339, 340, 341, 342, 343, 344, 345, 346, 347, 348, 349, 350, 351, 352, 353, 354, 416, 417, 430, 431, 432, 441, 442, 444, 446, 452, 454, 455, 457, 458, 463/1, 464, 465/2, 468/5, 468/6, 468/7, 468/8, 468/10, 468/12, 469, 470/1, 470/2, 471, 472/1, 472/3, 472/4, 473/1, 473/2, 476, 477/1, 477/2, 478/1, 478/2, 479, 482, 483, 484/1, 484/2, 488/1, 488/2, 490/1, 490/2, 519, 522, 523, 729, 738, 739, 740, 744, 745, 748, 757, 764, 765, 766, 767, 768, 769, 807, 808, 809, 810, 811, 812, 813, 814, 815, 816, 817, 818, 820, 838, 839, 840, 841, 842, 843, 844/1, 844/2, 845, 847, 848, 849, 850, 851, 852, 853, 854, 1133, 1141/1, 1143/4, 1143/5, 1147, 1148, 1155/1, 1157, 1158, 1159, 1172/1, 1173/1, 1173/2, 1175;

-        k. o. Bukovica: 465, 466, 467, 468, 469, 471, 472, 502, 503, 504, 507, 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 676, 680, 681, 682, 683, 684/1, 684/2, 687, 713, 714, 715, 716, 717, 718, 719, 720, 721, 722, 727, 728, 729, 730, 731/2, 732/1, 732/2, 733, 776, 777, 779, 780, 781, 782, 783, 784, 785, 788/1, 788/2, 789/1, 789/2, 804, 805, 819, 1338, 1339, 1340, 1345/1, 1346, 1378/1, 1378/2 in

-        k. o. Vodice: 1078/1, 1078/2, 1078/3, 1078/4, 1079/2, 1079/4, 1085/1, 1091/1, 1092/1, 1192/1, 1192/2, 1192/3, 1193, 1195, 1196, 1197, 1201, 1202/1, 1202/2, 1203/1, 1203/2, 1405, 1407/1, 1407/2, 1408/1, 1410/1, 1410/2.

(2)Območje državnega prostorskega načrta vključuje zemljišča oziroma dele zemljišč za razdelilne postaje in zaporne postaje z dostopi (v nadaljnjem besedilu: BS) s parcelnimi številkami:

-        območje RP Trojane, parcele št.: 526/2, 526/4, 528, vse k. o. Trojane,

-        območje MRP Vodice, parcele št.: 788/2, 789/2, 1378/2, vse k. o. Bukovica in 1202/2, 1203/2, 1407/2, vse k. o. Vodice,

-        BS 8/1, parcele s št.: 37/1, 37/2, vse k. o. Trojane,

-        BS 9/1, parcele s št.: 132/1, 132/2, 132/3 in 132/4, vse k. o. Krašnja,

-        BS 10/1, parcele s št.: 956/1, 956/2, 956/3, vse k. o. Radomlje,

-        BS 11/1, parcele s št.: 195/1, 195/2, 1093, 1094 in 1095/1, vse k. o. Mengeš.

(1)Trasa plinovoda M 2/1 poteka vzporedno s traso obstoječega plinovoda M 2 Rogatec–Vodice, od razdelilne postaje Trojane (v nadaljnjem besedilu: RP Trojane) v km 0 + 000 do merilnoregulacijske postaje Vodice (v nadaljnjem besedilu: MRP Vodice) v km 34 + 065. Dolžina trase je približno 34 km.

(2)Po izstopu iz RP Trojane trasa prečka regionalno cesto (R 2 447) Trojane–Želodnik, se umakne iz doline in poteka po severnem obrobju nad AC-predorom Trojane. Na območju Šentožbolta preide v ozko in poplavno dolino Radomlje, po kateri poteka mimo Blagovice do Šentvida pri Lukovici. Ker so prostorske možnosti v dolini omejene zaradi Radomlje s pritoki, regionalne ceste, avtoceste A 1 Šentilj–Koper, poselitve in obstoječega plinovoda M 2 ter drugih energetskih in komunalnih vodov, je na plinovodu M 2/1 veliko prečenj. V Šentvidu pri Lukovici se trasa usmeri proti severu, prečka potok Vrševnik in po gričevnatem območju poteka do Radomelj. Na tem delu poteka po robu mokrotnega območja Prevojske in Čemšeniške gmajne in prečka Rovski in Rudniški potok. Nato poteka po robu območja Volčjega Potoka in prečka Mlinščico ter Kamniško Bistrico. Po prehodu Kamniške Bistrice poteka po ravnini skozi naselje Nožice, prečka železniško progo Ljubljana–Kamnik in regionalno cesto (R-225) Mengeš–Kamnik in se po kmetijskih kompleksih mimo naselja Topole, kjer prečka glavno cesto (G 2 104) Moste–Mengeš in potok Pšato, nadaljuje do Suhadol in Vodic. Zahodno od Suhadol trasa prečka mokrotno gozdnato območje ob potoku Stržen. V zadnjem delu trasa poteka po kmetijskih zemljiščih in se konča v MRP Vodice.

(3)Vzporedni osni odmik med obstoječim plinovodom M 2 in načrtovanim plinovodom M 2/1 je praviloma 3,60 do 8 m. Z upoštevanjem prostorskih možnosti, konfiguracije terena, geoloških razmer, poselitve ter infrastrukturnih objektov in naprav ter odvisno od njih se odmiki izjemoma naredijo v večji razdalji.

(1)Plinovod M 2/1 je prenosni plinovod velikosti DN 800 z načrtovanim tlakom 70 barov (n). Zgradi se iz jeklenih cevi, izdelanih v skladu s SIST EN 10208-2 v osnovni izvedbi premera 813 x 11,00 mm (načrtovani faktor 0,6), v izvedbi s povečano varnostjo 1. stopnje premera 813 x 12,5 mm (načrtovani faktor 0,5) in v izvedbi s povečano varnostjo 2. stopnje premera 813 x 16,00 mm (načrtovani faktor 0,4). Dopustni odmiki cevi so določeni v standardu SIST EN 10208-2 ter tudi njihova kemična sestava in trdnostne lastnosti materiala.

(2)Za nadzor in vzdrževanje katodne zaščite se na cevovodu vgradijo stalna merilna mesta vzdolž trase plinovoda.

(3)Lega cevovodov in vseh drugih njegovih delov v zemlji se označi, da je mogoč nadzor nad plinovodom. Zračne oznake se postavijo vzdolž vse trase na razdalji približno 0,5 km, praviloma na lomih trase plinovoda. Oznake se postavijo tudi na vseh prehodih cest, vodotokov ter železnic. Označitev plinovoda M 2/1 se na ravnem delu trase pri vzporednem odmiku do 10,00 m od obstoječega plinovoda postavi na obstoječe stebre plinovoda M 2. Oznake se postavijo v sodelovanju z lastniki zemljišč, tako da bodo zemljišča čim manj prizadeta.

(4)Objekti na trasi se ozemljijo tako, da se ograja posestne meje v primerni razdalji veže na ozemljitev. Ozemljilo se ne sme vezati na plinovodne cevi v zemlji. Ozemljijo se tudi vsi drugi nadzemni deli plinovoda. Vse površine v oddaljenosti 1,25 m od nadzemnega dela plinovoda se izolirajo z betonsko tlakovano površino ali nasutjem 20 cm skalnate podlage.

(5)Ob plinovodu se po celotni dolžini položi optični kabel za prenos podatkov v dvojni cevi PEHD d50 mm. Za vpihovanje kabla se izdelajo prehodni kabelski jaški na razdalji približno 1 km vidne ali podzemne izvedbe.

(1)Plato RP Trojane se razširi in dogradi, sistemi se predelajo tako, da se omogočita:

-        oskrba obstoječega prenosnega plinovoda M 2 iz prenosnega plinovoda M 2/1,

-        čiščenje prenosnega plinovoda M 2/1.

(2)Za potrebe gradnje in uskladitev odcepov ter platojev plinovodov M 2, M 2/1, R 25 A Trojane Hrastnik in R 25/1 se plato poveča za približno 4800,00 m 2.

(3)Zagotovi se potreben vir napajanja z električno energijo, katodno zaščito in sistem za daljinsko vodenje postaje iz dispečerskega centa v Ljubljani ali lokalno iz RP Trojane.

(1)Plato MRP Vodice se razširi in dogradi, sistemi se predelajo, tako da se omogočijo:

-        oskrba obstoječih in predvidenih prenosnih plinovodov iz prenosnega plinovoda M 2/1,

-        čiščenje prenosnega plinovoda M 2/1,

-        oskrba postaje z električno energijo ter katodna zaščita prenosnega plinovoda,

-        vodenje postaje MRP Vodice iz dispečerskega centra ali lokalno s postaje z MRP-Vodice,

-        priključitev plinovoda M 5.

(2)Nad plinskimi napeljavami in napravami se zgradita dve nadstrešnici:

-        za objekt MRP-Vodice 70/67,5 bara nadstrešnico tlorisnih velikosti približno 17,00 m x 25 m;

-        za objekt MRP Vodice 70/50 bara nadstrešnico tlorisnih velikosti približno 10,00 m x 10,00 m. Nadstrešnice na platoju morajo biti arhitekturno skladne. Če izbrana oprema zahteva večje tlorisne mere nadstrešnic, je to na območju platoja dopustno.

(3)Za vodenje postaje se zgradi pritlični objekt tlorisnih mer 6 x 16 m. Objekt se oblikuje po sodobnih arhitekturnih načelih in v skladu z drugimi objekti na platoju.

(4)Plato se ogradi s paneli iz plastificirane žice sive barve in nadvišanjem s tremi vrstami bodeče žice. Skupna višina ograje je najmanj 2,20 m.

(5)Vse pohodne površine se tlakujejo. Tlak se položi tudi okrog nadzemnih plinovodnih naprav na platoju cevovodnih povezav.

(1)Na plinovodu M 2/1 se naredijo štiri sekcijske zaporne postaje – ventilski bloki. Vse zaporne postaje se naredijo z razširitvijo obstoječih zapornih in odcepnih postaj na plinovodu M 2 Rogatec–Vodice. Razširjeni platoji imajo mere v ograjenem delu:

-        BS 8/1, km 1 + 080 – približno 16 m x 8 m,

-        BS 9/1, km 12 + 620 – približno 17,00 m x 8 m,

-        BS 10/1, km 23 + 420 – približno 15 m x 11,00 m in

-        BS 11/1, km 26 + 570 – približno 15 m x 9,00 m.

(2)Platoji zapornih postaj se ogradijo s paneli iz plastificirane žice sive barve in nadvišanjem s tremi vrstami bodeče žice. Skupna višina ograje je najmanj 2,20 m.

(3)Vse pohodne površine se tlakujejo. Tlak se položi tudi okrog nadzemnih plinovodnih naprav na platoju cevovodnih povezav. Uredijo se dostopi do zapornih postaj.

(1)Delovni pas, potreben za gradnjo plinovoda, sega 8,00 m na eno stran plinovoda (namenjen odlaganju izkopanega materiala med gradnjo) in 12,00 m na drugo stran (namenjen prehodu mehanizacije, varjenju in polaganju plinovoda v jarek).

(2)Na območjih objektov, varstva narave, prečkanj vodotokov, labilnih zemljišč in drugih ovir na trasi je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi ožja ali širša, kar mora izvajalec upoštevati pri izvajanju gradbenih del in montaži plinovoda.

(1)Pri izkopu jarka za plinovod se upošteva naklon 70° v zemljini III. kategorije in 80° na skalnatem terenu oziroma naklon, ki zagotavlja stabilnost glede na vrsto zemljine in glede na dejanske razmere.

(2)Pri izkopu jarka se ločuje zemljina glede na kakovost tako, da se ne meša humus s preostalo zemljino. Po končani gradnji se čim prej vzpostavi prvotno stanje.

(3)Med gradnjo plinovoda se obstoječe asfaltne površine vzdolž jarka ne smejo posedati zaradi obtežbe s stroji in ne sme priti do rušenja sten izkopanega jarka ali poškodb obstoječih podzemnih napeljav.

(4)Prekritje plinovoda znaša najmanj 0,80 m, merjeno od zgornjega roba cevi do končno urejenega terena oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo plinovoda. Nad cestami in drugimi prometnicami je nadkritje debeline skladno s predpisi, ki urejajo kategorizacijo cest.

(1)Presežek materiala, ki nastane zaradi izkopa, zamenjave izkopanega materiala s kakovostnejšim, vgradnje drenažnega materiala v jarek ter gramoznega tampona pod cestami, se uporabi za izvedbo objektov na plinovodu M 2/1:

-        za izvedbo nasipov zapornih postaj in RP Trojane,

-        za razplaniranje v okviru delovnega pasu plinovoda, v območju odstranjene rodovitne zemlje, s tem da se upošteva, da je zgornji sloj rodovitne zemlje v debelini najmanj 0,20 m.

(2)Presežek materiala od izkopa, v predvideni skupni količini 1100 m 3, ki se ne porabi za izvedbo objektov na plinovodu, se odvaža na urejena odlagališča v občini Lukovica, za katera so pridobljena ustrezna upravna dovoljenja.

(1)Drevesna in grmovna vegetacija se odstrani samo tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja plinovoda M 2/1.

(2)Po dokončanju del se na območju polaganja plinovoda in na območjih začasnih gradbiščnih površin zemljišča rekultivira do enakega stanja in kakovosti, kot je bilo pred gradbenim posegom. Pri tem se upošteva, da se varnostni pas na obe strani od osi plinovoda v širini 5 m ne sme zasaditi z visokodebelno vegetacijo.

(3)Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla in varuje gozdni rob, se izvede v čim krajšem času po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih trase. Na brežinah, ki so podvržene eroziji, se za zatravitev zagotovijo biološko inženirski ukrepi.

(4)Zasaditve in zatravitve se izvedejo z avtohtonimi vrstami.

(1)Zeleni obrez se ločeno odvaža na odlagališče komunalnih odpadkov ali v organizirane zbirne centre.

(2)Mešanica zemlje in kamenja ter zemeljskega izkopa se uporabi za zasipanje jarka plinovodne cevi. Presežki se uporabijo kot nasipni material drugje ali kot prekrivni sloj na odlagališčih.

(3)Ostanki gradbenega materiala se, če gre za večjo količino, oddajo v predelavo (drobljenje, ločevanje) ali odstranjevanje.

(4)Odpadna embalaža se na gradbišču zbira ločeno po vrstah materiala. Zagotovi se odvoz na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center.

(5)Odpadne vode pri izvajanju tlačnega preizkusa se po opravljenem preizkusu filtrirajo in odvajajo v okolico.

(6)Embalaže epoksidnih smol, sredstev za antikorozijsko zaščito in organskih topil ter odpadno mazalno olje delovnih strojev se zbira ločeno.

(7)Odpadno olje in kondenzat filterseparatorjev, ki nastajata med obratovanjem plinovoda, se oddaja pooblaščenemu zbiralcu odpadnega olja.

Rušijo, delno rušijo ali prestavijo se naslednji objekti:

-        na parceli št. 291/1 k.o. Blagovica kozolec toplar v km 6 + 500;

-        na parceli št. 139 k.o. Blagovica kozolec toplar v km 7 + 450;

-        na parceli št. 1504/1 k.o. Blagovica kozolec enoredni v km 9 + 200;

-        na parceli št. 381/1 k.o. Krašnja kozolec enoredni v km 14 + 300;

-        na parceli št. 171/3 k.o. Homec vrtni objekt v km 25 + 600.

(1)Poleg ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov in v skladu s predpisi, ki urejajo področje plinovodov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu, dopustne:

-        prenove obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture,

-        postavitve enostavnih objektov.

(2)Za vse posege je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljavca plinovodnega omrežja.

(1)Zaradi gradnje plinovoda M 2/1 se križajo, prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave ter objekti ter križata cestno omrežje in železnica. Komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave ter objekti se križajo, projektirajo in gradijo v skladu s projektnimi zahtevami posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če niso v nasprotju s to uredbo.

(2)Pred gradnjo plinovoda M 2/1 se komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave ter objekti zakoličijo in ugotovi točno lego. Naprave in objekti se ustrezno zaščitijo. Odkope nadzirajo pristojni upravljavci.

(3)Za dopustne odmike po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov z območjem plinovoda M 2/1, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanj mora investitor voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca plinovoda.

(4)Prečkanja plinovoda M 2/1 z infrastrukturnimi vodi in prestavitve infrastrukturnih vodov so razvidna iz grafičnega načrta 2 Ureditvena situacija, karte 2.1.1–2.1.15.

(1)Plinovod M 2/1 prečka avtocesto A1 Šentilj–Koper v naslednjih stacionažah plinovoda M 2/1:

-        AC 1, v km 3 + 335, pod viaduktom, s podvrtavanjem,

-        AC 2, v km 6 + 184, pod viaduktom, z vkopom na globini 2 m,

-        AC 3, v km 8 + 279, pod viaduktom, z vkopom na globini 2 m,

-        AC 4, v km 8 + 756, prečkanje priključka 0142 na avtocesto A 1, s podvrtavanjem,

-        AC 5, v km 9 + 264, s podvrtavanjem,

-        AC 6, v km 10 + 431, prečkanje priključka na avtocesto A 1, s podvrtavanjem.

(2)Plinovod M 2/1 prečka državne ceste v naslednjih stacionažah plinovoda M 2/1:

-        C 1, v km 0 + 050, regionalna cesta II. reda R 2-447, s podvrtavanjem,

-        C 2, v km 2 + 550, regionalna cesta II. reda R 2-447, s podvrtavanjem,

-        C 3, v km 4 + 990, regionalna cesta II. reda R 2-447, s podvrtavanjem,

-        C 4, v km 5 + 360, regionalna cesta II. reda R 2-447, s podvrtavanjem,

-        C 5, v km 6 + 710, regionalna cesta II. reda R 2-447, s podvrtavanjem,

-        C 6, v km 7 + 530, regionalna cesta II. reda R 2-447, s podvrtavanjem,

-        C 7, v km 8 + 050, regionalna cesta II. reda R 2-447, s podvrtavanjem,

-        C 8, v km 10 + 020, regionalna cesta II. reda R 2-447, s podvrtavanjem,

-        C 9, v km 18 + 640, regionalna cesta II. reda R 2-447, s podvrtavanjem,

-        C 10, v km 25 + 900 regionalna cesta III. reda R 3-644, s podvrtavanjem,

-        C 11, v km 26 + 760, regionalna cesta I. reda R 1-225, s podvrtavanjem,

-        C 12, v km 28 + 630, glavna cesta II. reda G 2-104, s podvrtavanjem.

(3)Križanja avtoceste A 1 (razen križanji AC 2 in AC 3 pod viaduktom) in državnih cest se izvede s podvrtavanjem vozišča z direktno vgradnjo ustrezno zaščitene plinovodne cevi. Prečni prekop na tangiranem odseku državne ceste se ne dovoljuje. Če podbijanje oziroma podvrtavanje cestnega telesa ni izvedljivo, si mora investitor v skladu z zakonom, ki ureja javne ceste, za prekop ceste pridobiti dovoljenje Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji oziroma Direkcije Republike Slovenije za ceste.

(4)Najmanjša globina plinovoda je 1,50 m glede na nivo vozišča. Vsi pokrovi jaškov in naprave se namestijo zunaj cestnega vozišča. Križanje se izvede po veljavnih tehničnih predpisih, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov. Plinovod se položi v cestno telo z uporabo posebnih zaščitnih cevi ali druge ustrezne zaščite plinovoda. Gradbena jama se ustrezno razpre, vozišče se zavaruje proti vdiranju. Na delu trase, na katerem se predvidi prečno križanje cestnega telesa s podvrtavanjem oziroma podbijanjem, mora investitor urediti gradbeni poseg tako, da se prepreči kakršno koli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje).

(5)Križanje z asfaltiranimi kategoriziranimi lokalnimi cestami se izvede s podvrtavanjem, če se upravljavec cestnega omrežja in investitor ne dogovorita drugače. Križanja z nekategoriziranimi lokalnimi cestami in potmi se izvede s prekopom. Plinovod se položi v cestno telo brez zaščitne cevi. Višina nadkritja nad plinovodno cevjo je najmanj 1,35 m. Po položitvi cevi se cestišče uredi, da je v enaki obliki in kakovosti, kakor je bilo pred gradbenim posegom.

(6)Ograje ob nadzemnih objektih plinovoda se namestijo in zasnujejo tako, da se zagotovi ustrezna preglednost ter omogoča nemoteno vzdrževanje obcestnega sveta. Zaradi preglednosti na cesti se ves gradbiščni material oddalji od ceste najmanj 3 m.

(7)Dovozi in priključki na javne ceste se izvedejo tako, da se ne ovira promet.

(1)Plinovod M 2/1 prečka železniško progo Ljubljana–Kamnik na stacionaži plinovoda približno v km 26 + 351 in stacionaži železnice v km 18 + 090.

(2)Vsa prečkanja plinovoda z železniško progo se izvedejo s podvrtavanjem. Križanje mora potekati vsaj 15,00 m pred ali za železniškimi objekti.

(3)Najmanjša globina plinovoda je 2,00 m pod gornjim robom praga in minimalno 1,00 m pod dnom odvodnih jarkov, pod kotom 90º, v zaščitni cevi, ki mora segati najmanj 7,00 m levo in desno od osi železniške proge oziroma skrajnih tirov.

(4)Ob železniški progi potekajo železniški signalnovarnostni in telekomunikacijski kabli. Oddaljenost KKS kabla pri križanju z železniškimi SV- in TK-kabli mora biti najmanj 0,50 m v zaščitni cevi pod železniškimi SVTK-kabli pri vzporednem poteku 1 m. Pred začetkom del je treba te kable sondirati in zakoličiti.

(1)Plinovod M 2/1 prečka visokonapetostne daljnovode v naslednjih približnih stacionažah plinovoda M 2/1:

-        VN 1, v km 19+305, DV 400 kV Beričevo–Podlog,

-        VN 2, v km 19+362, DV 220 kV Beričevo–Podlog,

-        VN 3, v km 26+618, DV 2x 110 kV Domžale–Kamnik.

(2)Zaradi gradnje plinovoda M 2/1 se prestavi betonski drog zunanje razsvetljave in energetskega kabla 380/220V v Šentožboltu v stacionaži plinovoda približno v km 2 + 725.

(3)Horizontalna križanja plinovoda in elektroenergetskih podzemnih vodov se izvedejo pod pravim kotom. Kadar te zahteve ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45° oziroma se izvede v skladu z dogovorom z upravljavcem omrežja. Navpični svetli razmik med kablom in cevjo plinovoda pri križanju je najmanj 0,5 m.

(4)Vodoravni razmik, pri vzporednem polaganju cevi plinovoda poleg elektroenergetskega podzemnega kabla oziroma ozemljila je najmanj 1,5 m. Če najmanjših razmikov pri vzporednem polaganju plinovodne cevi poleg elektroenergetskega kabla ni mogoče doseči, se kabli zaščitijo s polaganjem v kabelsko kanalizacijo, ki sega vsaj za 3 m na vsako stran križanja. Pri izkopu jarka za polaganje plinovodne cevi, globljega od paralelno položenega energetskega kabla, se na predpisan način zavaruje posedanje zemlje pod energetskim kablovodom.

(5)Pri delih v bližini električnih vodov in naprav je treba upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Omejiti je treba doseg gradbenih strojev in njihovih delov ob upoštevanju najmanjše varnostne razdalje približevanja delom pod napetostjo glede na nazivno napetost.

V bližini TK-napeljave ni dovoljen strojni izkop ali miniranje.

Horizontalno križanje plinovoda in vodovoda se izvede pod pravim kotom. Kadar te zahteve ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45° oziroma se izvede v skladu z dogovorom z upravljavcem vodovodnega omrežja. V višinskem pogledu poteka križanje zunaj nivoja. Plinovod se položi tako, da je plinovodna cev nad ali pod vodovodom s svetlim odmikom najmanj 0,50 m.

(1)Zaradi gradnje plinovoda M 2/1 se na odseku z večkratnim križanjem in tangiranjem kanalizacije prestavi vod fekalne kanalizacije BC 400 na stacionaži plinovoda približno v km 13 + 600 na dolžini 120 m.

(2)Vodoravna križanja plinovoda in kanalizacije se naredijo pod pravim kotom. Kadar te zahteve ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45° oziroma se izvede v skladu z dogovorom z upravljavcem kanalizacijskega omrežja. V višinskem pogledu poteka križanje zunaj nivoja. Plinovod se položi tako, da je plinovodna cev najmanj 0,5 m nad kanalizacijo. Če je kanalizacija nad plinovodom, mora biti plinotesna, v bližini morajo biti jaški z odprtinami.

(1)Plinovod M 2/1 pretežno poteka vzporedno z obstoječim plinovodom M 2 v osni oddaljenosti 3,60 do 8 m. Glede na konfiguracijo terena in naseljenost se na nekaterih mestih oddalji od obstoječe trase, na nekaterih pa se približa na najmanjši predpisani svetli odmik 3,00 m.

(2)Pri križanju dveh plinovodov svetla mera med njima znaša najmanj 0,50 m. Prevoz nad obstoječim plinovodom praviloma ni dovoljen. Če je potreben, se plinovodna cev zaščiti proti poškodbam. Nad plinovodno cevjo je dovoljeno le začasno odlaganje izkopanega zemeljskega materiala, in to na način, ki ne zahteva vožnje strojev nad plinovodom.

Parcelacija se izvede na območjih zapornih postaj na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazan v grafičnem načrtu 3 Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, karte 3.01–3.15.

(1)Investitor mora zagotoviti ustrezne ukrepe s področja varstva kulturne dediščine na naslednjih registriranih območjih in enotah kulturne dediščine: a)     v območju državnega prostorskega načrta so registrirana ta arheološka najdišča:

-  Trojane – arheološko najdišče Atrans (EŠD 781), vplivno območje arheološkega najdišča,

-  Šentožbolt – antična naselbina (EŠD 12779), arheološko najdišče,

-  Blagovica – rimsko grobišče (EŠD 12770), arheološko najdišče,

-  Mengeš – arheološko najdišče Drnovo (EŠD 10624), arheološko najdišče,

-  Homec – območje prazgodovinske naselbine (EŠD 10617), vplivno območje arheološkega najdišča. Na območjih, na katerih so načrtovani posegi v območja arheoloških najdišč oziroma vplivnih območij Trojane – arheološko najdišče Atrans (EŠD 781), Šentožbolt – antična naselbina (EŠD 12779), Blagovica – rimsko grobišče (EŠD 12770), Homec – območje prazgodovinske naselbine (EŠD 10617) in Mengeš – arheološko območje Drnovo (EŠD 10624), mora investitor zagotoviti predhodne arheološke raziskave – vrednotenje arheoloških zmožnosti, arheološki nadzor nad zemeljskimi deli in morebitna arheološka izkopavanja. Zaradi varstva arheoloških ostalin se na celotnem območju državnega prostorskega načrta izvedejo predhodne arheološke raziskave, stalni arheološki nadzor na trasi plinovoda, izvedba zaščitnih izkopavanj morebitno odkritih najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva oziroma arhiva najdišča in rezervatno varstvo arheološke dediščine. Deli arheološke dediščine, ki so najdeni med izvedbo posegov v prostor, naj če je le mogoče, ostanejo, kjer so. V okviru stalnega arheološkega nadzora je treba skrbno očistiti in dokumentirati zemeljske profile ob vseh prečkanjih stare ceste na območju Črnega grabna, kjer se dela ne bodo izvajala s podvrtavanjem; b)     v območju državnega prostorskega načrta so ta območja registrirane kulturne dediščine, ki niso registrirana arheološka najdišča:

-  Blagovica–Vas (EŠD 1121) – kulturna dediščina – posegi se načrtujejo in izvajajo tako, da se čim manj vpliva na naselbinsko dediščino (ohranjanje naselbinske zasnove, odnosov med stavbami in odprtim prostorom ter prostorsko pomembnih prvin naselja);

-  Volčji Potok – Arboretum (EŠD 7904), kulturni spomenik z vplivnim območjem, za katerega velja Odlok o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 82/99) – izvede se popis in vrednotenje vegetacije na območju posega ter zagotovijo se nadomestne zasaditve. Na območju spomenika in na njegovem vplivnem območju niso dopustni nadzemni objekti in nove označevalne table, po dokončanju del je treba na površinah vzpostaviti prvotno stanje;

-  območje nacionalne prepoznavnosti Volčji Potok – posegi se načrtujejo in izvajajo tako, da se čim manj posega v naravni relief in vegetacijo ter tako čim bolj ohranijo kulturna dediščina, naravne prvine in značilnosti kulturne krajine;

-  Radomlje – Radomeljska mlinščica (EŠD 13772) – kulturna dediščina – posegi se načrtujejo in izvajajo tako, da se čim bolj ohranijo ekološke in morfološke značilnosti mlinščice in krajine, ki se je izoblikovala zaradi tehnološke rabe vode (mlini). Prečkanje vodotoka se izvede s podvrtavanjem. Obstoječa poseka dreves na obrežnem pasu vegetacije se ne smeta širiti. Na varovanem območju niso dopustni nadzemni objekti in nove označevalne table, po dokončanju del je treba na površinah vzpostaviti prvotno stanje; c)     v območju državnega prostorskega načrta in njegovi neposredni bližini so te enote kulturne dediščine:

-  Trojane – Spomenik ustanovitvi Šlandrove brigade (EŠD 12666) Vranke

-  Znamenje pri hiši Vranke 2 (EŠD 12583),

-  Blagovica – Hiša Blagovica 4 (EŠD 10330), ki se med gradnjo zavarujejo pred poškodbami.

(2)Poleg zahtev iz prejšnjega odstavka se upošteva:

-        čez območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura ter se ne smejo izkoriščati za odlagališča presežkov materiala;

-        na varovanih območjih se uporablja strojna oprema, ki povzroča čim manjše poškodbe terena;

-        vse spomenike, kapelice in znamenja, ki so od zunanjega roba izkopa odmaknjeni manj kot 5 m, se med potekom del fizično zaščititi pred poškodbami;

-        drevesa na varovanih območjih (razen na arheoloških območjih), ki jih ni treba nujno odstraniti zaradi gradnje in obratovanja plinovoda, se med gradnjo zavaruje pred poškodbami;

-        vsaj 10 dni pred začetkom del se o tem obvesti pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.

(3)Registrirana območja in enote kulturne dediščine, vključno z zahtevanimi ukrepi za njihovo varstvo, so prikazana na grafičnem načrtu 2 Ureditvena situacija, karte 2.1.1–2.1.15.

(1)Trasa plinovoda M 2/1 prečka naslednja območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij ter območij Natura 2000:

-        območja naravnih vrednot: Zg. Loke v Črnem Grabnu – trstišče (ev. št. 5251), barja v Češeniških in Prevojskih gmajnah (ev. št. 4566), gabrov drevored (ev. št. 1901), lipovec (ev. št. 4951), potok Rovščica (ev. št. 4570), območje NVDP Rova – zalit glinokop pod tovarno Plastenka pri Rovah (ev. št. 4565), območja Arboretum – Volčji Potok (ev. št. 349);

-        območja EPO: Krašnja (ev. št. 27400), Zadnje Struge pri Suhadolah (ev. št. 28200), Barja v Češeniških in Prevojskih gmajnah (ev. št. 26200);

-        območja Natura 2000: Prevoje SI 3000079 in Zadnje Struge pri Suhadolah SI 3000011.

(2)Na območju Zadnje Struge pri Suhadolah SI 3000011 je treba:

-        med gradnjo fizično zaščititi sestoje kvalifikacijskega habitatnega tipa, ki mejijo na delovni pas;

-        dela izvesti brez drenaže območja.

(3)Na območju poseganja v naravne vrednote se obnovijo, odstranjena živica in posamezna drevesa oziroma grmovnice v odprti krajini pa ustrezno nadomestijo. Obrežno rastlinstvo se kar najbolj ohrani in uničeno nadomesti. S posegi v obrežno rastlinstvo s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem in zasajanjem se ne sme spreminjati fizikalna lastnost obrežja. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini se obdrži naravne elemente in danosti v krajini, predvsem na kmetijskih zemljiščih: živica, posamezna drevesa in grmi.

(4)Posek lesnate vegetacije se izvede med 15. julijem in 1. marcem, kar je zunaj obdobja razmnoževanja večine vrst živali. Gradbišča in gradnja naj se predvsem v ekološko pomembnih območjih po možnosti pripravljajo zunaj obdobja razmnoževanja, vzrejanja mladičev, gnezditvene sezone in prezimovanja, torej pozno jeseni in zgodaj spomladi. Gnezda, kotišča, prenočevališča in drugi pomembni deli življenjskega prostora živali se ne smejo poškodovati ali uničiti.

(5)Za gradnjo se uporabljajo obstoječe dostopne poti, morebitne nove poti se morajo izogniti vrednim habitatom. Pri prečkanju mokrotnih travnikov, pa tudi sicer, je treba za prometne poti uporabljati nasutja, ki so nastala za obstoječi plinovod. Na odseku, na katerem se trasi ločita, morajo biti prometne poti in odlagališča materiala čim ožji.

(6)Na območju naravnih vrednot se gradi pod nadzorom pristojne službe za varstvo narave. Obvezen je geološki naravovarstveni nadzor nad zemeljskimi deli. O najdbi geoloških naravnih vrednot se obvesti pristojna služba za varstvo narave.

(7)Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in zahteve za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedene v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za državni prostorski načrt prenosni plinovod M 2/1 Trojane–Vodice (ZRSVN, OE Kranj in OE Ljubljana, avgust 2004).

(8)Vsa prečkanja načrtovanega plinovoda z območji naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij ter območja Natura 2000 so prikazana na grafičnem načrtu 2 Ureditvena situacija, karte 2.1.1–2.1.15.

(1)Investitor mora omogočiti dostop na kmetijska zemljišča med gradnjo in po njej.

(2)Po končani gradnji investitor na vplivnem območju posegov zagotovi izvedbo kmetijskih prostorskoureditvenih operacij, s katerimi se ponovno vzpostavijo možnosti za kmetijsko rabo.

(3)Na območju, na katerem plinovod preseka zgrajene hidromelioracijske komplekse, se izvede delna rekonstrukcija oziroma prilagodijo sistemi tako, da se zagotovi njihovo nadaljnje delovanje. Na melioriranih površinah se plinovod vkoplje najmanj 2 m pod površino terena in najmanj 50 cm pod drenažnimi cevmi hidromelioracijskega kompleksa.

(4)Ravnanje z rodovitno zemljo se opravi skladno s 34. členom te uredbe, ki obravnava varstvo tal.

(1)Posegi v gozd se izvedejo tako, da je povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh kar najmanjša. Gradbiščna dela se po možnosti opravljajo zunaj vegetacijske dobe. Posegi v gozd zunaj območja gradnje plinovoda niso dovoljeni. Treba je preprečiti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.

(2)Krčitev drevja se opravi v delovnem pasu širine največ 20 m, trajno izkrčena površina mora ostati v pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda. Poseki zunaj delovnega pasu niso dovoljeni. Sečnja se izvede selektivno tako, da se čim bolj ohranijo vitalna srednje velika in velika drevesa in da se prepreči škoda na drevju v okolici.

(3)Rob presek mora biti valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Po zgraditvi plinovoda se zasadijo novi gozdni robovi z uporabo avtohtonih grmovnic in nižjih drevesnih vrst s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. V koridorju plinovoda se omogoči rast zeliščne podrasti in grmovnic s plitvim koreninskim sistemom.

(4)Med gradnjo se zagotovijo obvozne poti za dostop v gozd. Po opravljenih delih se dovozne poti vrnejo v prvotno stanje. Po končani gradnji se odpravijo poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah, iz gozda se odstrani ves neporabljen material.

(5)Vsi posegi v gozd in gozdni prostor se opravijo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, načrtuje jih Zavod za gozdove Slovenije.

(1)Prečkanje Kamniške Bistrice se izvede v zakopanem jarku z nadkritjem 1,50 m. Plinovodna cev se zaščiti z betonskim plaščem. Po položitvi cevi se dno in brežine struge zaščitijo s kamnito oblogo.

(2)Prečkanje Radomeljske Mlinščice se izvede z usmerjenim horizontalnim vrtanjem in vodenjem plinovodne cevi pod nivojem urejene struge.

(3)Prečkanja pod drugimi vodotoki se izvedejo z ustrezno zaščiteno cevjo. Struga se po položitvi plinovoda ureja in utrdi s kamnito oblogo v obsegu najmanj 3 m gorvodno in 3 m dolvodno od plinovodne cevi oziroma v celotni širini delovnega pasu. Po potrebi se obnovi ali na novo izdela kamnita obloga tudi nad obstoječim plinovodom M 2.

(4)Teme cevi se izvede v globini najmanj 1,2 m pod dnom struge nižinskega vodotoka oziroma 1,5 m pod dnom hudourniške struge oziroma glede na zahtevo upravljavca. V tej globini cev poteka v razdalji med spodnjima robovoma brežin in 3 do 5 m na vsako stran pri urejenih vodotokih oziroma v razdalji med zgornjima robovoma brežin in 3 do 5 m na vsako stran pri neurejenih vodotokih.

(5)Na območju križanja se dno struge in brežine vodotoka ustrezno zavaruje. Glede na relativno majhne hitrosti, ki se pojavljajo na območjih prečkanj, se uredijo kamnite zložbe iz kamnov dmin = 20–30 cm v pasu najmanj 3 m gorvodno in dolvodno od območja prečkanja.

(6)Vsako križanje in poseganje v struge vodotokov se izvede tako, da se ne spremenijo pretok vode, njena kakovost in biotska raznovrstnost. Pri posegih v vodotoke se upošteva:

-        ne smejo se poslabšati sedanje odtočne razmere voda (meteornih in površinskih) na celotnem vplivnem območju trase plinovoda;

-        ne sme se poslabšati vodni režim zaradi predvidenih posegov;

-        pri poseganju v vodotoke ne smejo nastajati nova erozijska žarišča ter ne sme biti ogrožena stabilnost terena in obstoječih objektov. Na geološko nestabilnem terenu se dosledno upoštevajo navodila strokovnjakov za geologijo, geotehniko in geomehaniko za preprečevanje plazov in utrditev terena z ustreznim odvodom površinskih in globinskih voda ter z ukrepi gradbenega, biološkega in kemičnega utrjevanja;

-        na koritih vodotokov se po izvedenem prečkanju vzpostavi prvotno stanje, območja izkopa se ustrezno zavarujejo pred erozijo. Struge potokov na območjih križanja s plinovodom se uredijo z danes uveljavljeno prakso in zahtevami, povezanimi s posegi v naravne površinske vodotoke. Pri zavarovalnih ukrepih se kar najbolj uporablja naravni material (kamen, les, zaščita rastlinstva). Posegi v vodotoke potekajo pod nadzorom izvajalca javne službe urejanja voda.

(7)Trasa plinovoda se izvede pri vodotokih 1. reda v odmiku 15 m od vodnega zemljišča, pri vodotokih 2. reda pa v odmiku 5 m od vodnega zemljišča. Kadar prostorske omejitve tega ne dopuščajo, je dovoljeno plinovod po priobalnem zemljišču speljati tako, da ne zmanjšuje obstoječe trdnosti brežin.

(8)Nobena vodnogospodarska ureditev se ne izvaja med drstjo, ne glede na to, da so ribe izlovljene in vodotoki izpraznjeni. Pred posegom v vodotoke se uskladi časovni načrt izvajanja gradbenih in regulacijskih del s predstavniki pristojne Ribiške družine ter jim omogoči izlov rib na odsekih polaganja plinovoda, shranjevanje ujetih rib med gradnjo in ponovno naselitev izpraznjenih vodotokov po končanih delih. Med gradnjo se prepreči kakršno koli izlivanje tekočin, ki bi spremenilo kemično sestavo vode v obravnavanih vodotokih.

(1)Na geološko nestabilnih in labilnih območjih se predhodno uredijo te površine in gradi skladno z zahtevami strokovno usposobljenih geoloških in geomehanskih družb.

(2)Ureja se praviloma z drenažami. Izlivi drenaž se izpeljejo v obstoječe vodotoke ali vodne jarke. Drenaže se izvede v skladu z geološkim poročilom in glede na nadaljnje geološke raziskave predvidoma na naslednjih lokacijah:

-        v Trojanah, km 0+300 in km 1+000,

-        pri Šentožboltu, km 2+400

-        pri Podmilju, km 5+200,

-        pri Petelinjeku, km 6+000,

-        pri Rafolčah, km 19+800 in

-        pri Dolenju, km 21+800.

(3)Plinovod se zavaruje pred vzgonom z ustrezno obtežitvijo cevi. Prometne poti čez zamočvirjena območja se uredijo z nasutjem nosilnega tamponskega materiala na geotekstilu ali z utrditvijo s polaganjem lesenih kolov oziroma se način izvedbe prilagodi dejanskim razmeram na terenu. Nasutja, geotekstil in lesene kole je treba po gradnji v celoti odstraniti.

(1)Ureditve se načrtuje tako, da se pri gradnji in obratovanju izvede vse ukrepe, da ob poplavi ne bo škodljivega vpliva na vode in vodni režim, da ne bo drugih škodljivih vplivov na okolje in da se poplavna ogroženost območja ne bo povečala:

-        na območjih poplavnih površin se med napovedanimi obsežnimi padavinami dela ne opravljajo. Izvajalec mora redno spremljati stanje vremenske napovedi;

-        na območjih poplavnih površin se izkopani material odlaga vzdolž trase plinovoda. Ob tem se zagotovi odtekanje vode na razlivne površine med nenadnimi poplavami, npr. tako da se na vsakih približno 25 m pusti približno 5 m široka odprtina v nasipu;

-        na območjih poplavnih površin ni dovoljeno nasipanje terena na trasi predvidenega poteka plinovoda za več kot 15 cm glede na obstoječe kote terena; po končani gradnji se teren povrne v prvotno reliefno stanje;

-        na območjih prečkanj vodotokov se ob napovedanih obsežnih padavinah dela ne opravljajo. Postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala v struge vodotokov ni dovoljeno.

(2)Pri gradbenih delih se upoštevajo ustrezni postopki pri ravnanju z gorivom in mazivom.

(3)Pri gradnji in obratovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti se zagotovijo:

-        razmere za varen umik ljudi, živali in premoženja,

-        potrebni odmiki med objekti ali potrebna protipožarno ločitev,

-        prometne in delovne površine za intervencijska vozila,

-        viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(4)Za zaščito pred požarom se plinovod z vsemi napravami zgradi skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom ter graditve, obratovanja in vzdrževanja plinovodnih omrežij, pa tudi z opredeljenimi cevovodnimi razredi. Za vzdrževanje in nadzor investitor zagotovi ustrezno službo. Za nemoteno in varno delovanje plinovoda se:

-        opravlja ustrezen nadzor trase,

-        zagotovi stalna dostopnost do trase plinovoda s stroji za popravilo morebitnih okvar,

-        plinovod vzdržuje skladno z navodili proizvajalca cevi: meritve katodne zaščite in gradbeno vzdrževanje,

-        trasa plinovoda označi na vseh prehodih prometnic in vodotokov ter na mestih loma trase,

-        opravlja preizkus izpuščanja plina.

Na delih trase plinovoda M 2/1, ki poteka čez območja, na katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, in na delih trase, na katerih je odmik od objektov manjši od zahtevanega varnostnega odmika, se za tako območje ali objekt izdela študija, katere sestavni del je analiza tveganj. Na podlagi ugotovitev študije se ustrezno ukrepa na plinovodu. Študijo izdela investitor plinovoda.

(1)Posegi v tla se opravijo tako, da prizadenejo čim manjšo talno površino. Pri gradnji se uporablja le material, o neškodljivosti katerega za okolje obstaja dokazilo. Gibanje strojev se omeji na območje delovnega pasu in zavarujejo tla pred poškodbami, povzročenimi pri sami gradnji in po njej.

(2)Med gradnjo se gradbišče organizira tako, da se prepreči onesnaženje tal, ki bi lahko nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih nevarnih snovi. Ob nezgodi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziva ter drugih nevarnih snovi se zaščitijo pred možnostjo izliva v tla.

(3)Zgornja plast tal se odstrani in premesti drugam tako, da ni onesnaženja s škodljivimi snovmi in mešanja z manj kakovostnim materialom. Zgornja plast tal se odloži tako, da bo ohranjena njena rodovitnost in količina. Pri tem se loči zgornji humusni sloj od spodnjih.

(4)Pri gradnji se lahko uporabljajo le gradbeni in drug material, ki ne vsebuje nevarnih spojin oziroma materiala, za katerega obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti na okolje.

(5)Če oskrba prevoznih vozil in drugih naprav poteka na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površinah, se te površine uredijo tako, da ni mogoče odtekanje nevarnih snovi, odpadnih ali izcednih vod v tla. Ploščad za pretakanje goriva in za pranje vozil oziroma strojev se naredi kot neprepustna skleda, tako da se ulovi celotna morebitno izlita količina goriva oziroma voda za pranje.

(1)Manipulativne površine nadzemnih objektov plinovoda se odvodnjavajo v skladu s predpisi, ki urejajo režim varovanja vodnih virov, in s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda.

(2)Med gradnjo se upoštevajo določila in ukrepi za zaščito vode:

-        izkop in druga gradbena dela se opravljajo le s tehnično brezhibnimi stroji;

-        morebitna poseganja v podzemno vodo med izkopom se zmanjšajo na minimum. Na območjih s podtalnico in ob vodotokih niso dopustni servisiranje delovnih strojev, pretakanje in skladiščenje goriv;

-        ob morebitnem izlitju nevarnih tekočin se onesnaženi material izkoplje in odda v predelavo kot nevarni odpadek, razen če se ne opravi analiza, s katero pooblaščena organizacija ugotovi, da gre za nenevarni odpadek, ki je lahko odstranjen drugače.

(1)Med gradnjo se na celotnem ureditvenem območju, na prevoznih poteh, gradbiščih in odlagališčih opravljajo ti ukrepi:

-        preprečevanje nenadziranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in odlagališč s prevoznimi sredstvi; ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov;

-        preprečevanje prašenja z odkritih delov trase, prometnih in manipulativnih površin, odlagališč materiala in gradbišč; ukrep zahteva skladiščenje sipkih materialov proč od stanovanjskih območij, vlaženje ali prekrivanje tega materiala ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, iz katerih se lahko nenadzirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij velikih posegov (odlagališč, nasipov, vkopov);

-        upoštevanje emisijskih norm v skladu z zahtevami emisijskih uredb pri začasnih gradbenih objektih, uporabljenih gradbenih strojih in prevoznih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibnih gradbenih strojev in prevoznih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje;

-        ob ustavljanju vozil, prevoznih sredstev in delovnih naprav za daljši čas, je treba ugasniti motor.

(2)Pri poškodbah in nenadzorovanem izpuščanju plina mora upravljavec plinovoda preprečiti izpust ter ukrepati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo zraka, varstvo pred požarom, pa tudi graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodnih omrežij.

(1)Med gradnjo se:

-        uporabljajo delovne naprave in gradbeni stroji, izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev v skladu s predpisi o emisijah hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,

-        upoštevajo časovne omejitve gradnje v vplivnem območju objektov z varovanimi prostori podnevi in ob delavnikih,

-        prevozne poti na gradbišče določi tako, da čim bolj potekajo zunaj stanovanjskih naselij.

(2)Med obratovanjem se pri prevozu upoštevajo enake zahteve kot med gradnjo.

Etape gradnje plinovoda M 2/1 in prenove ter prestavitve komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih vodov in prometnih površin pomenijo funkcionalno sklenjeno celoto in se zato izvedejo v eni etapi. Objekt za vodenje in upravljanje iz 8. člena te uredbe se naredi v drugi etapi.

(1)Investitor mora zagotoviti celosten načrt in izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem za področja, ki jih določa Poročilo o vplivih na okolje (izdelal IBE, d. d., P 4 M 2 TV-0P/01, december 2007). Pri opravljanju del na varovanih območjih in na območjih naravnih vrednot se zagotovi naravovarstveni nadzor. Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč se med gradnjo opravlja nadzor, ki zagotovi ustrezno ravnanje s plodno zemljo (odstranitev in odlaganje posameznih horizontov). Varovanje arheološke kulturne dediščine se med gradnjo zagotavlja z arheološkim nadzorom nad zemeljskimi deli. Pri dolgotrajnejšem opravljanju del na izpostavljenih mestih v bližini strnjenih naselij (bližina stanovanjskih objektov) je med gradnjo treba izvesti kontrolne meritve hrupa.

(2)Pri določitvi točk in vsebine tega monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja, pa tudi določila te uredbe in soglasij. Na delih, na katerih je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi monitoringi kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke monitoringa se zasnujejo tako, da omogočajo stalno pridobivanje podatkov. Izsledki merjenja so javni, investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov.

(3)Med gradnjo je obvezen stalni geološko-geomehanski nadzor.

(4)Med izvajanjem del mora investitor zagotoviti spremljanje in nadzor stanja na gradbišču.

(5)Monitoring mora biti skladen s predpisi, ki urejajo spremljanje stanja okolja in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Izsledki spremljanja stanja so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.

(1)Gradbišče se uredi na območju delavnega pasu v območju državnega prostorskega načrta.

(2)V fazi izdelave projektne dokumentacije se izdela načrt gradbišča, vključno s prevoznimi potmi med gradnjo in morebitnimi lokacijami odlagališč, ki jih ni mogoče urediti na območju državnega prostorskega načrta. Trase prevoznih poti in lokacije se izberejo tako, da so v čim manjši meri prizadeti bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.

(3)Za postavitev začasnih objektov za potrebe gradnje ter deponiranje cevi in drugega gradbenega materiala so poleg delovnega pasu plinovoda predvidene še dodatne površine:

-        v Šentožboltu,               približno 1200 m 2,           plinovod km 3 + 000,

-        v Šentožboltu,               približno 2800 m 2,           plinovod km 3 + 500,

-        pri Žirovšah,                  približno 1200 m 2,           plinovod km 10 + 500 in

-        pri MRP Vodice,           približno 1400 m 2,           plinovod km 34 + 000.

(4)Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe ceste in poti.

(5)Če je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se pridobi soglasje lastnikov zemljišča, upoštevajo značilnosti zemljišča ter po uporabi uredijo morebitne poškodbe.

(6)Investitor oziroma izvajalec morata pred začetkom gradnje pisno evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci. Ceste in poti, ki se uporabljajo za promet ali obvoz med gradnjo, se pred začetkom del ustrezno uredijo, po končanih delih pa odpravijo morebitne poškodbe. Obnavljajo se tudi med gradnjo poškodovani infrastrukturni objekti in naprave ter preostali objekti.

(7)Zagotovi se zavarovanje gradbišča, tako da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. Med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma ob nezgodi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(8)Med gradnjo se sproti obvešča okoliško prebivalstvo o poteku gradnje.

(9)Poleg vseh obveznosti, navedenih v 39. in 41. členu te uredbe, investitor in izvajalci med gradnjo zagotovijo komunalno in energetsko oskrbo objektov prek obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektov in naprav v skladu s pisnim dogovorom z upravljavci infrastrukture.

(1)Poleg nalog in obveznosti, določenih s to uredbo, so obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi:

-        v kar najkrajšem času odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja plinovoda,

-        promet med gradnjo organizirati tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev, zagotoviti dostope do vseh zemljišč in objektov med gradnjo in po njej, vse dovozne poti do objektov ter kmetijskih in gozdnih zemljišč pa je treba po opravljenih delih vrniti v prvotno stanje,

-        urediti možnosti za varno gibanje pešcev na območju, ki se ureja s tem državnim prostorskim načrtom,

-        med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih škodljivih snovi oziroma ob nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(2)Investitor pred začetkom gradnje evidentira stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci. Investitor plinovoda mora pred začetkom gradnje z upravljavci infrastrukture skleniti pisni dogovor, v katerem se evidentira stanje obstoječe infrastrukture, opredeli način ravnanja z njo med gradnjo plinovoda in določi stanje infrastrukture po končani gradnji.

(3)Stroške vseh zaščit in prestavitev, potrebnih zaradi gradnje načrtovanega plinovoda, krije investitor plinovoda.

(4)Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh prestavljenih odsekov cest, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo javno infrastrukturo, ne bo prevzel v upravljanje. Po končani gradnji morajo upravljavci predane infrastrukture prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

(1)Vse stacionaže in mere, navedene v tej uredbi, se natančneje določijo v projektni dokumentaciji.

(2)Pri realizaciji državnega prostorskega načrta so dopustni odmiki od funkcionalnih, oblikovnih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetskotehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske razmere.

(3)Odmiki od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odmiki morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo.

(4)Za dopustne odmike po tej uredbi se lahko štejejo križanja gospodarske javne infrastrukture, ki niso določena s to uredbo, s traso plinovoda. Za vsako rešitev takega križanja mora investitor gospodarske javne infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Do izvedbe prenosnega plinovoda ureditev iz 2. člena te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja ter redna investicijsko-vzdrževalna dela na prometni, komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče opravljati skladno z merili in pogoji te uredbe, če z njimi soglaša upravljavec plinovodnega omrežja.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 5/97, 4/03, 6/04),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986–2000 in Srednjeročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986–1990, za območje občine Domžale, dopolnitev 2002 – ponovljena zadnja faza postopka (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 13/02),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990, dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 90/02),

-        Odlok o ugotovitvi skladnosti prostorskih izvedbenih aktov s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990, dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 90/02),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986–1990, za območje občine Komenda (Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 12/03, 04/04, 06/04),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986–2000 in Srednjeročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986–1990, oboje za območje občine Mengeš, dopolnitev 2002 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 13/02),

-        Odlok o dopolnitvi Odloka o spremembah Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in Družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 za območje občine Vodice (Uradno glasilo občine Vodice št. 3/05),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/03),

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih občine Kamnik (Uradni list RS, št. 52/92) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Kamnik (Uradni list RS, št. 30/95, 52/98),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih Ureditvenih pogojih občine Komenda (Uradne objave GOK št. 02/05, spremembe 06/06),

-        Odlok o lokacijskem načrtu območja 02/1 poslovno proizvodna cona Komenda – Ozka dela – II. faza (Uradne objave Glasila občina Komenda, št. 2/08),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Mengeš (Uradni vestnik občine Mengeš št. 03/02),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š14 Vodice (Uradni glas. občine Vodice, št. 3/05);

-        Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/04, 9/05,in 1/07 – obvezni razlagi),

-        Odlok o ureditvenem načrtu območja B1 Blagovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 4/03),

-        Odlok o ureditvenem načrtu območja B2 Blagovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 4/03),

-        Odlok o zazidalnem načrtu območja L6 Lukovica jug (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 7/04, 5/06 – popr., 4/07 – obv. razl., 6/08).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-15/2010/9 Ljubljana, dne 6. maja 2010 EVA 2010-2511-0047 Vlada Republike Slovenije Borut Pahor l.r. Predsednik