15. člen ZEC-UPB2

(1)Uporabnik ekonomske cone lahko za namene iz drugega odstavka tega člena in pod pogoji iz tega zakona uveljavlja davčne ugodnosti v obliki znižanja davčne osnove, vendar največ v višini davčne osnove iz 20. člena tega zakona.

(2)Uporabnik ekonomske cone lahko v skladu s tem zakonom uveljavlja davčne ugodnosti zaradi: 1. začetnih investicij v dejavnostih, ki jih opravlja v ekonomski coni, pri čemer pa ne gre za preselitev dejavnosti iz preostalega območja Slovenije v ekonomsko cono ali za nadomestitev že obstoječih osnovnih sredstev z novimi, ter zagotavljanja novih delovnih mest, povezanih z začetno investicijo, s čimer se povečuje skupno število zaposlenih v ekonomski coni ter 2. zagotavljanja novih delovnih mest za težje zaposljive osebe, ki niso povezana z začetno investicijo.

(3)Davčnih ugodnosti v skladu s tem zakonom ni mogoče dodeliti: 1. za namen iz 1. točke prejšnjega odstavka tega člena za dejavnosti kmetijstva, ribištva, industrije sintetičnih vlaken, ladjedelništva, premogovništva in jeklarstva; 2. za namen iz 2. točke prejšnjega odstavka za dejavnost premogovništva; 3. uporabniku ekonomske cone, ki je v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije ali uporabniku ekonomske cone, ki je v finančnih težavah v skladu z Zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo). Mala in srednja podjetja, ki delujejo manj kot tri leta od vpisa v register, se ne štejejo kot podjetja v težavah po prejšnjem stavku, razen če izpolnjujejo merila za stečajni postopek po predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje; 4. za aktivnosti povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo; 5. če pomoč daje prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega; 6. upravičencem, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Evropske unije; 7. uporabniku ekonomske cone, ki ima sam ali katerega ustanovitelj ima neporavnane zapadle davčne ali carinske obveznosti ali če je pravnomočno sankcioniran za prekršek ali pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti, ki ga je storil v obdobju, za katero uveljavlja davčno ugodnost po tem zakonu. Ne glede na prejšnji stavek uporabnik ekonomske cone, ki je v postopku zaradi prekrška ali suma kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti, kakor je določeno v prejšnjem stavku, lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem zakonom, vendar mora pomoč vrniti z obrestmi, če je pravnomočno sankcioniran za ta prekršek ali pravnomočno obsojen za to kaznivo dejanje.

(4)O davčnih ugodnostih iz 20. člena tega zakona odloči davčni organ, pri katerem uporabnik ekonomske cone vlaga obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

(5)Za opredelitev malega in srednjega podjetja po tem ter 20., 20.a in 20.b členu tega zakona se uporabijo merila iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 800/2008/ES).

(6)Če uporabnik ekonomske cone v zvezi s posamezno investicijo ali zaposlitvijo iste osebe prejema za iste upravičene stroške poleg davčnih ugodnosti po tem zakonu še drugo državno pomoč ali pomoč de minimis, skupna državna pomoč ne sme presegati višin, določenih v skladu z 20.a, 20.b. in 20.c členom tega zakona.

(7)Davčne ugodnosti po tem zakonu se dodelijo kot regionalne državne pomoči in pomoči za zaposlovanje v skladu z Uredbo 800/2008/ES.