5. člen

(1)Pri pridelovanju GS-koruze, ki je odporna na določen insekt ali skupino insektov, mora pridelovalec GS-koruze vzpostaviti pribežališčni pas, v katerem mora posaditi gensko nespremenjeno koruzo.

(2)Pribežališčni pas mora obsegati najmanj 20 odstotkov površine posevka GS-koruze, pridelovalec GS-koruze pa ga lahko uredi kot enakomerno širok rob gensko nespremenjene koruze okoli posevka GS-koruze ali pa pasove gensko nespremenjene koruze enakomerno razporedi znotraj posevka GS-koruze. Pridelovalec GS-koruze mora poleg dokazil in evidenc, ki jih mora hraniti v skladu z zakonom, ki ureja soobstoj gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, hraniti najmanj pet let tudi dokazila o sorti in količini semena gensko nespremenjene koruze, ki jo je uporabil za vzpostavitev pribežališčnega pasu v skladu s tem odstavkom.

(3)Pridelek koruze, pospravljen v pribežališčnem pasu, se vključi v pridelek GS-koruze ali pa ločeno spravi, uskladišči, označi in uporabi v skladu z zakonom, ki ureja soobstoj gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, oziroma odsvoji. Pri tem mora pridelovalec GS-koruze upoštevati predpise Evropske unije, ki urejajo sledljivost in označevanje GSO ter določajo prage naključne ali nenamerne prisotnosti GSO v proizvodih.

(4)Pribežališčni pas, ki se v skladu s tem členom vzpostavi okoli posevka GS-koruze ali ob enem ali več robovih posevka GS-koruze, se lahko šteje za zadrževalni pas, če je sorta koruze, posajena v pribežališčnem pasu, po morfoloških lastnostih in razvojnih fazah enaka kot sorta GS-koruze, še zlasti glede višine rastlin ter začetka in trajanja metličenja. Tak pribežališčni pas se upošteva pri zmanjšanju širine varovalnega pasu v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.