Uredba o podrobnih ukrepih za pridelavo gensko spremenjene koruze

Ta uredba določa ukrepe za pridelavo gensko spremenjene koruze ( Zea mays L.) (v nadaljnjem besedilu: GS-koruza), najmanjšo širino varovalnega, zadrževalnega in pribežališčnega pasu, vrstenje in odstranjevanje samosevnih rastlin ter obdobje trajanja teh ukrepov.

(1)Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

-        GS-koruza so rastline ali deli rastline GS-koruze sort, ki so vpisane v skupni katalog sort poljščin v skladu z Direktivo Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu poljščin (UL L št. 193 z dne 20. 7. 2002, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 1);

-        vrstenje je način pridelave rastlin, pri katerem se na istem zemljišču v več zaporednih letih zvrstijo različne vrste kmetijskih rastlin v določenem zaporedju (v nadaljnjem besedilu: kolobar);

-        samosevna rastlina koruze je rastlina, ki se sama zasadi.

(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot v Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09), Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) oziroma v Zakonu o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo).

Širina varovalnega pasu, ki ločuje posevek GS-koruze od sosednjih posevkov koruze, vključno s sladko koruzo in koruzo pokovko, merjeno od roba posevka GS-koruze do roba sosednjega posevka koruze, mora biti najmanj 600 metrov.

(1)Za vzpostavitev zadrževalnega pasu se uporabi posevek koruze, ki se posadi okoli posevka GS-koruze ali ob enem ali več robovih posevka GS-koruze. Najmanjša širina zadrževalnega pasu predstavlja štiri vrste gensko nespremenjene koruze.

(2)Sorta koruze, ki se posadi kot zadrževalni pas v skladu s prejšnjim odstavkom, mora biti gensko nespremenjena ter po morfoloških lastnostih in razvojnih fazah enaka kot sorta GS-koruze, še zlasti glede višine rastlin ter začetka in trajanja obdobja prašenja cvetnega prahu (v nadaljnjem besedilu: metličenje). Šteje se, da vsake štiri vrste gensko nespremenjene koruze, posajene v zadrževalnem pasu, nadomestijo šest metrov varovalnega pasu iz prejšnjega člena. Z zadrževalnim pasom je mogoče nadomestiti največ 300 metrov varovalnega pasu iz prejšnjega člena.

(3)Pridelovalec GS-koruze mora v primeru iz prejšnjega odstavka poleg dokazil in evidenc, ki jih mora hraniti v skladu z zakonom, ki ureja soobstoj gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, hraniti najmanj pet let tudi dokazila o sorti in količini semena gensko nespremenjene koruze, ki jo je uporabil za vzpostavitev zadrževalnega pasu v skladu s tem odstavkom.

(4)Pridelek koruze, pospravljen v zadrževalnem pasu, se vključi v pridelek GS-koruze ali pa ločeno spravi, uskladišči, označi in uporabi v skladu z zakonom, ki ureja soobstoj gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, oziroma odsvoji. Pri tem mora pridelovalec GS-koruze upoštevati predpise Evropske unije, ki urejajo sledljivost in označevanje gensko spremenjenih rastlin (v nadaljnjem besedilu: GSO) ter določajo prage naključne ali nenamerne prisotnosti GSO v proizvodih.

(1)Pri pridelovanju GS-koruze, ki je odporna na določen insekt ali skupino insektov, mora pridelovalec GS-koruze vzpostaviti pribežališčni pas, v katerem mora posaditi gensko nespremenjeno koruzo.

(2)Pribežališčni pas mora obsegati najmanj 20 odstotkov površine posevka GS-koruze, pridelovalec GS-koruze pa ga lahko uredi kot enakomerno širok rob gensko nespremenjene koruze okoli posevka GS-koruze ali pa pasove gensko nespremenjene koruze enakomerno razporedi znotraj posevka GS-koruze. Pridelovalec GS-koruze mora poleg dokazil in evidenc, ki jih mora hraniti v skladu z zakonom, ki ureja soobstoj gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, hraniti najmanj pet let tudi dokazila o sorti in količini semena gensko nespremenjene koruze, ki jo je uporabil za vzpostavitev pribežališčnega pasu v skladu s tem odstavkom.

(3)Pridelek koruze, pospravljen v pribežališčnem pasu, se vključi v pridelek GS-koruze ali pa ločeno spravi, uskladišči, označi in uporabi v skladu z zakonom, ki ureja soobstoj gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, oziroma odsvoji. Pri tem mora pridelovalec GS-koruze upoštevati predpise Evropske unije, ki urejajo sledljivost in označevanje GSO ter določajo prage naključne ali nenamerne prisotnosti GSO v proizvodih.

(4)Pribežališčni pas, ki se v skladu s tem členom vzpostavi okoli posevka GS-koruze ali ob enem ali več robovih posevka GS-koruze, se lahko šteje za zadrževalni pas, če je sorta koruze, posajena v pribežališčnem pasu, po morfoloških lastnostih in razvojnih fazah enaka kot sorta GS-koruze, še zlasti glede višine rastlin ter začetka in trajanja metličenja. Tak pribežališčni pas se upošteva pri zmanjšanju širine varovalnega pasu v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.

(1)Na površini, na kateri se je v določeni rastni dobi pridelovala GS-koruza, se v naslednji rastni dobi koruza ne sme ponovno pridelovati.

(2)Z omejitvijo pridelave koruze na površinah, na katerih se je v preteklem letu pridelovala GS-koruza, mora pridelovalec gensko spremenjenih rastlin (v nadaljnjem besedilu: GSR) pred oddajo v najem ali prodajo teh površin obvezno pisno seznaniti najemnika ali lastnika oziroma uporabnika zemljišča.

(1)Na površinah, na katerih se je v preteklem letu pridelovala GS-koruza, v naslednji rastni dobi ne sme biti samosevnih rastlin, ki so zrasle iz zrnja, raztresenega ob spravilu pridelka GS-koruze.

(2)Pridelovalec, ki je na teh površinah v preteklem letu prideloval GS-koruzo, mora najpozneje 14 dni pred začetkom metličenja opraviti najmanj en pregled, s katerim preveri morebitno prisotnost samosevnih rastlin koruze na celotni površini, na kateri je bil posevek GS-koruze. Vse samosevne rastline koruze mora odstraniti oziroma uničiti tako, da ne predstavljajo tveganja za širjenje GS-koruze v okolje.

(3)Pridelovalec GSR, ki je v preteklem letu na določenih površinah prideloval GS-koruzo, mora zagotoviti, da bodo morebitne samosevne rastline koruze odstranjene in uničene tudi, če površine v tem letu obdeluje ali drugače uporablja drug pridelovalec.

Nadzor nad izvajanjem ukrepov iz 6. in 7. člena te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano. Nadzor se opravlja na vseh površinah, na katerih je v preteklem letu rasla GS-koruza.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00715-3/2010/4 Ljubljana, dne 11. februarja 2010 EVA 2009-2311-0129 Vlada Republike Slovenije mag. Mitja Gaspari l.r. Minister