2. člen MKKS

Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi(*): Države pogodbenice te konvencije so se globoko zaskrbljene, ker so civilno prebivalstvo in posamezniki še vedno najbolj prizadeti v oboroženem spopadu, odločene, da bodo za vedno odpravile trpljenje in preprečile žrtve, ki jih povzroča kasetno strelivo ob uporabi ali ko ne deluje, kot je predvideno, ali je zapuščeno, zaskrbljene, ker ostanki kasetnega streliva ubijajo ali pohabljajo civiliste, tudi ženske in otroke, ovirajo gospodarski in družbeni razvoj, vključno z izgubo sredstev za preživljanje, ovirajo prenovo in obnovo po spopadih, preložijo ali preprečijo vračanje beguncev in razseljenih oseb, lahko škodljivo vplivajo na državna in mednarodna prizadevanja pri vzpostavljanju miru in zagotavljanju humanitarne pomoči in imajo druge hude posledice še vrsto let po uporabi, globoko zaskrbljene tudi zaradi nevarnosti, ki grozi zaradi velikih zalog kasetnega streliva, ki ga države obdržijo za operativno uporabo, in odločene zagotoviti njihovo hitro uničenje, v prepričanju, da je treba dejansko prispevati k učinkovitemu in usklajenemu reševanju težav pri odstranjevanju ostankov kasetnega streliva po vsem svetu in zagotoviti njegovo uničenje, odločene tudi zagotoviti polno uresničevanje pravic vseh žrtev kasetnega streliva in priznavajo njihovo osebno dostojanstvo, odločene, da bodo storile vse, kar je v njihovi moči, pri zagotavljanju pomoči žrtvam kasetnega streliva, vključno z zdravstveno oskrbo, rehabilitacijo in psihološko podporo, kakor tudi pri zagotavljanju njihovega vključevanja v družbeno in gospodarsko življenje, ob priznavanju potrebe po zagotavljanju pomoči žrtvam kasetnega streliva glede na starost in spol in po obravnavanju posebnih potreb ranljivih skupin, ob upoštevanju Konvencije o pravicah invalidov, ki med drugim od njenih držav pogodbenic zahteva, da se zavežejo, da bodo zagotavljale in spodbujale polno uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh invalidov brez diskriminacije zaradi invalidnosti, ob upoštevanju potrebe po ustreznem usklajevanju prizadevanj na različnih forumih za obravnavanje pravic in potreb žrtev različnih vrst orožja in odločene preprečevati diskriminacijo med žrtvami različnih vrst orožja, ob ponovni potrditvi, da v primerih, ki niso zajeti v tej konvenciji ali drugih mednarodnih sporazumih, civilisti in borci ostajajo pod zaščito in pristojnostjo načel mednarodnega prava, ki izhajajo iz ustaljene prakse, načel človečnosti in zapovedi javne vesti, odločene tudi, da se oboroženim skupinam v primerjavi z oboroženimi silami države pod nobenim pogojem ne dovoli, da izvajajo dejavnosti, ki so prepovedane državi pogodbenici te konvencije, ob pozdravljanju zelo široke mednarodne podpore mednarodnim predpisom, ki prepovedujejo protipehotne mine in so izraženi v Konvenciji o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju iz leta 1997, ob pozdravljanju tudi sprejetja Protokola o eksplozivnih ostankih vojne, priloženega Konvenciji o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako, in njegovega začetka veljavnosti 12. novembra 2006 ter v želji izboljšati zaščito civilistov pred učinki ostankov kasetnega streliva v okoljih po spopadu, ob upoštevanju tudi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1325 o ženskah, miru in varnosti in Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1612 o otrocih v oboroženih spopadih, ob pozdravljanju ukrepov, sprejetih v zadnjih letih na državni, regionalni in svetovni ravni za prepoved, omejevanje ali začasno prenehanje uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa kasetnega streliva, ob poudarjanju vloge javne vesti pri uveljavljanju načel človečnosti, kakor je bila izražena v svetovnem pozivu za končanje trpljenja civilistov, ki ga povzroča kasetno strelivo, in ob priznavanju prizadevanj Združenih narodov, Mednarodnega odbora Rdečega križa, Koalicije proti kasetnemu strelivu in številnih drugih nevladnih organizacij po svetu za dosego tega cilja, ob ponovni potrditvi Deklaracije konference iz Osla o kasetnem strelivu, s katero so države med drugim priznale težke posledice uporabe kasetnega streliva in se zavezale, da bodo do leta 2008 sklenile pravno zavezujoč akt, ki bo prepovedoval uporabo, proizvodnjo, prenos in kopičenje zalog kasetnega streliva, ki povzroča nesprejemljivo škodo civilistom, in bodo vzpostavile okvir za sodelovanje in pomoč, ki zagotavlja ustrezno oskrbo in rehabilitacijo za žrtve, čiščenje onesnaženih območij, izobraževanje o zmanjševanju tveganja in uničenje zalog, ob poudarjanju želje, da se k spoštovanju konvencije pritegnejo vse države, in odločene, da si bodo prizadevale za spodbujanje njene vsesplošne uporabe in izvajanja v celoti, izhajajoč iz načel in pravil mednarodnega humanitarnega prava, zlasti načela, da pravica strani v oboroženem spopadu do izbire načinov ali sredstev vojskovanja ni neomejena, in iz pravil, da morajo strani v spopadu vedno razlikovati med civilnim prebivalstvom in borci ter med civilnimi objekti in vojaškimi cilji in v skladu s tem usmeriti svoje operacije samo proti vojaškim ciljem, da je treba pri izvajanju vojaških operacij nenehno skrbeti za to, da se prizanaša civilnemu prebivalstvu, civilistom in civilnim objektom in da civilno prebivalstvo in posamezniki uživajo splošno zaščito pred nevarnostmi, ki so posledica vojaških operacij, DOGOVORILE: