Zakon o ratifikaciji Konvencije o kasetnem strelivu (MKKS)

Ratificira se Konvencija o kasetnem strelivu, sprejeta v Dublinu 30. maja 2008.

Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi(*): Države pogodbenice te konvencije so se globoko zaskrbljene, ker so civilno prebivalstvo in posamezniki še vedno najbolj prizadeti v oboroženem spopadu, odločene, da bodo za vedno odpravile trpljenje in preprečile žrtve, ki jih povzroča kasetno strelivo ob uporabi ali ko ne deluje, kot je predvideno, ali je zapuščeno, zaskrbljene, ker ostanki kasetnega streliva ubijajo ali pohabljajo civiliste, tudi ženske in otroke, ovirajo gospodarski in družbeni razvoj, vključno z izgubo sredstev za preživljanje, ovirajo prenovo in obnovo po spopadih, preložijo ali preprečijo vračanje beguncev in razseljenih oseb, lahko škodljivo vplivajo na državna in mednarodna prizadevanja pri vzpostavljanju miru in zagotavljanju humanitarne pomoči in imajo druge hude posledice še vrsto let po uporabi, globoko zaskrbljene tudi zaradi nevarnosti, ki grozi zaradi velikih zalog kasetnega streliva, ki ga države obdržijo za operativno uporabo, in odločene zagotoviti njihovo hitro uničenje, v prepričanju, da je treba dejansko prispevati k učinkovitemu in usklajenemu reševanju težav pri odstranjevanju ostankov kasetnega streliva po vsem svetu in zagotoviti njegovo uničenje, odločene tudi zagotoviti polno uresničevanje pravic vseh žrtev kasetnega streliva in priznavajo njihovo osebno dostojanstvo, odločene, da bodo storile vse, kar je v njihovi moči, pri zagotavljanju pomoči žrtvam kasetnega streliva, vključno z zdravstveno oskrbo, rehabilitacijo in psihološko podporo, kakor tudi pri zagotavljanju njihovega vključevanja v družbeno in gospodarsko življenje, ob priznavanju potrebe po zagotavljanju pomoči žrtvam kasetnega streliva glede na starost in spol in po obravnavanju posebnih potreb ranljivih skupin, ob upoštevanju Konvencije o pravicah invalidov, ki med drugim od njenih držav pogodbenic zahteva, da se zavežejo, da bodo zagotavljale in spodbujale polno uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh invalidov brez diskriminacije zaradi invalidnosti, ob upoštevanju potrebe po ustreznem usklajevanju prizadevanj na različnih forumih za obravnavanje pravic in potreb žrtev različnih vrst orožja in odločene preprečevati diskriminacijo med žrtvami različnih vrst orožja, ob ponovni potrditvi, da v primerih, ki niso zajeti v tej konvenciji ali drugih mednarodnih sporazumih, civilisti in borci ostajajo pod zaščito in pristojnostjo načel mednarodnega prava, ki izhajajo iz ustaljene prakse, načel človečnosti in zapovedi javne vesti, odločene tudi, da se oboroženim skupinam v primerjavi z oboroženimi silami države pod nobenim pogojem ne dovoli, da izvajajo dejavnosti, ki so prepovedane državi pogodbenici te konvencije, ob pozdravljanju zelo široke mednarodne podpore mednarodnim predpisom, ki prepovedujejo protipehotne mine in so izraženi v Konvenciji o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju iz leta 1997, ob pozdravljanju tudi sprejetja Protokola o eksplozivnih ostankih vojne, priloženega Konvenciji o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako, in njegovega začetka veljavnosti 12. novembra 2006 ter v želji izboljšati zaščito civilistov pred učinki ostankov kasetnega streliva v okoljih po spopadu, ob upoštevanju tudi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1325 o ženskah, miru in varnosti in Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1612 o otrocih v oboroženih spopadih, ob pozdravljanju ukrepov, sprejetih v zadnjih letih na državni, regionalni in svetovni ravni za prepoved, omejevanje ali začasno prenehanje uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa kasetnega streliva, ob poudarjanju vloge javne vesti pri uveljavljanju načel človečnosti, kakor je bila izražena v svetovnem pozivu za končanje trpljenja civilistov, ki ga povzroča kasetno strelivo, in ob priznavanju prizadevanj Združenih narodov, Mednarodnega odbora Rdečega križa, Koalicije proti kasetnemu strelivu in številnih drugih nevladnih organizacij po svetu za dosego tega cilja, ob ponovni potrditvi Deklaracije konference iz Osla o kasetnem strelivu, s katero so države med drugim priznale težke posledice uporabe kasetnega streliva in se zavezale, da bodo do leta 2008 sklenile pravno zavezujoč akt, ki bo prepovedoval uporabo, proizvodnjo, prenos in kopičenje zalog kasetnega streliva, ki povzroča nesprejemljivo škodo civilistom, in bodo vzpostavile okvir za sodelovanje in pomoč, ki zagotavlja ustrezno oskrbo in rehabilitacijo za žrtve, čiščenje onesnaženih območij, izobraževanje o zmanjševanju tveganja in uničenje zalog, ob poudarjanju želje, da se k spoštovanju konvencije pritegnejo vse države, in odločene, da si bodo prizadevale za spodbujanje njene vsesplošne uporabe in izvajanja v celoti, izhajajoč iz načel in pravil mednarodnega humanitarnega prava, zlasti načela, da pravica strani v oboroženem spopadu do izbire načinov ali sredstev vojskovanja ni neomejena, in iz pravil, da morajo strani v spopadu vedno razlikovati med civilnim prebivalstvom in borci ter med civilnimi objekti in vojaškimi cilji in v skladu s tem usmeriti svoje operacije samo proti vojaškim ciljem, da je treba pri izvajanju vojaških operacij nenehno skrbeti za to, da se prizanaša civilnemu prebivalstvu, civilistom in civilnim objektom in da civilno prebivalstvo in posamezniki uživajo splošno zaščito pred nevarnostmi, ki so posledica vojaških operacij, DOGOVORILE:

1. Država pogodbenica se zavezuje, da ne bo nikoli pod nobenim pogojem: (a) uporabila kasetnega streliva; (b) razvijala, proizvajala, drugače pridobivala, kopičila zalog, obdržala ali neposredno ali posredno na kogar koli prenesla kasetnega streliva; (c) komur koli pomagala pri izvajanju dejavnosti, ki je državi pogodbenici po tej konvenciji prepovedana, ga k njej spodbujala ali napeljevala. 2. Prvi odstavek se uporablja smiselno za eksplozivne bombice, ki so posebej zasnovane za to, da se razpršijo ali sprostijo iz razpršilnih ohišij, pritrjenih na zrakoplov. 3. Ta konvencija se ne uporablja za mine.

V tej konvenciji: 1. »žrtve kasetnega streliva« pomeni vse osebe, ki so bile zaradi uporabe kasetnega streliva ubite, telesno ali duševno poškodovane, imele materialno izgubo, bile odrinjene na rob družbe ali katerih uresničevanje pravic je bilo bistveno omejeno. Vključuje osebe, ki jih je kasetno strelivo neposredno prizadelo, kakor tudi njihove družine in skupnosti; 2. »kasetno strelivo« pomeni konvencionalno strelivo, ki je zasnovano tako, da razprši ali sprosti eksplozivno podstrelivo, ki vsako tehta manj kot 20 kilogramov, in vključuje eksplozivno podstrelivo. Ne pomeni: (a) strelivo ali podstrelivo, namenjeno za razprševanje osvetljujočih, dimnih, pirotehničnih teles ali teles za motenje, ali strelivo, namenjeno izključno za zračno obrambo; (b) strelivo ali podstrelivo, namenjeno za ustvarjanje električnih ali elektronskih učinkov; (c) strelivo, ki ima, da bi preprečilo nediskriminatorne učinke na določenem območju in nevarnost neeksplodiranega podstreliva, vse te značilnosti: (i) vsako strelivo vsebuje manj kot deset eksplozivnih podstreliv; (ii) vsako eksplozivno podstrelivo tehta več kot štiri kilograme; (iii) vsako eksplozivno podstrelivo je namenjeno odkrivanju posameznega cilja in napadu nanj; (iv) vsako eksplozivno podstrelivo je opremljeno z elektronskim mehanizmom za samouničenje; (v) vsako eksplozivno podstrelivo je opremljeno z elektronskim delom za samoonesposobitev; 3. »eksplozivno podstrelivo« pomeni konvencionalno strelivo, ki ga, da bi opravilo svojo nalogo, razprši ali sprosti kasetno strelivo in je zasnovano tako, da sproži eksplozivno polnjenje pred zadetkom, ob ali po njem; 4. »neeksplodirano kasetno strelivo« pomeni kasetno strelivo, ki je bilo sproženo, odvrženo, lansirano, izstreljeno ali drugače poslano in bi moralo razpršiti ali sprostiti svoje eksplozivno podstrelivo, vendar ga ni; 5. »neeksplodirano podstrelivo« pomeni eksplozivno podstrelivo, ki je bilo razpršeno ali sproščeno ali je bilo drugače ločeno od kasetnega streliva in ni eksplodiralo, kot je bilo predvideno; 6. »zapuščeno kasetno strelivo« pomeni neuporabljeno kasetno strelivo ali eksplozivno podstrelivo, ki je bilo zapuščeno ali zavrženo in ni več pod nadzorom strani, ki ga je zapustila ali zavrgla. Lahko je pripravljeno za uporabo ali ne; 7. »ostanki kasetnega streliva« pomeni neeksplodirano kasetno strelivo, zapuščeno kasetno strelivo, neeksplodirano podstrelivo in neeksplodirane bombice; 8. »prenos« poleg fizičnega premika kasetnega streliva na državno ozemlje ali z njega vključuje prenos lastninske pravice do kasetnega streliva in nadzora nad njim, vendar ne vključuje prenosa ozemlja, na katerem so ostanki kasetnega streliva; 9. »mehanizem za samouničenje« pomeni vgrajen samodejno delujoč mehanizem, ki je dodan primarnemu sprožilnemu mehanizmu streliva in zagotovi uničenje streliva, v katero je vgrajen; 10. »samoonesposobitev« pomeni samodejno povzročitev nedelovanja streliva z nepovratno izrabo sestavnega dela, na primer baterije, ki je bistven za delovanje streliva; 11. »območje, onesnaženo s kasetnim strelivom,« pomeni območje, za katero se ve ali sumi, da so na njem ostanki kasetnega streliva; 12. »mina« pomeni sredstvo, ki je zasnovano tako, da se položi v zemljo ali pod drugo površino, nanjo ali v njeno bližino in da eksplodira zaradi prisotnosti ali bližine osebe ali vozila ali stika z njima; 13. »eksplozivna bombica« pomeni konvencionalno strelivo, ki tehta manj kot 20 kilogramov, nima lastnega pogona in jo, da bi opravila svojo nalogo, razprši ali sprosti razpršilno ohišje, ter je zasnovana tako, da deluje s sprožitvijo eksplozivnega polnjenja pred zadetkom, ob ali po njem; 14. »razpršilno ohišje« pomeni zabojnik, ki je namenjen za razprševanje ali sproščanje eksplozivnih bombic in je ob razpršitvi ali sprostitvi pritrjeno na zrakoplov; 15. »neeksplodirana bombica« pomeni eksplozivno bombico, ki je bila razpršena, sproščena ali drugače ločena od razpršilnega ohišja in ni eksplodirala, kot je bilo predvideno.

1. V skladu z notranjimi predpisi država pogodbenica loči vse kasetno strelivo, ki je v njeni pristojnosti in pod njenim nadzorom, od streliva, ki ga obdrži za operativno uporabo, in ga označi za uničenje. 2. Država pogodbenica se zavezuje, da bo čim prej, vendar najpozneje osem let po začetku veljavnosti konvencije za to državo pogodbenico, uničila ali zagotovila uničenje vsega kasetnega streliva iz prvega odstavka. Država pogodbenica se zavezuje, da bo zagotovila skladnost načinov uničenja z veljavnimi mednarodnimi standardi za varstvo javnega zdravja in okolja. 3. Če država pogodbenica meni, da ne bo mogla uničiti ali zagotoviti uničenja vsega kasetnega streliva iz prvega odstavka v osmih letih po začetku veljavnosti konvencije za to državo pogodbenico, lahko zasedanju držav pogodbenic ali pregledni konferenci predloži zaprosilo za podaljšanje roka za dokončanje uničenja takega kasetnega streliva za največ štiri leta. Država pogodbenica lahko v izjemnih okoliščinah zaprosi za dodatno podaljšanje roka za največ štiri leta. Zaprošeno podaljšanje roka ne sme preseči števila let, ki so nujno potrebna za to državo pogodbenico, da izpolni svoje obveznosti po drugem odstavku. 4. V vsakem zaprosilu za podaljšanje roka se navedejo: (a) trajanje predlaganega podaljšanja; (b) podrobna razlaga predlaganega podaljšanja, vključno s finančnimi in tehničnimi sredstvi, ki so na voljo ali jih zahteva država pogodbenica za uničenje vsega kasetnega streliva iz prvega odstavka, in po potrebi izjemne okoliščine, ki to upravičujejo; (c) načrt, kako in kdaj bo dokončano uničenje zalog; (d) količina in vrsta kasetnega streliva in eksplozivnega podstreliva, ki ga ima država pogodbenica na začetku veljavnosti konvencije za to državo pogodbenico, in kakršno koli dodatno kasetno strelivo ali eksplozivno podstrelivo, ki se odkrije po začetku veljavnosti; (e) količina in vrsta kasetnega streliva in eksplozivnega podstreliva, uničenega v obdobju iz drugega odstavka, in (f) količina in vrsta kasetnega streliva in eksplozivnega podstreliva, ki preostane za uničenje med predlaganim podaljšanjem roka, ter pričakovana uničena letna količina. 5. Zasedanje držav pogodbenic ali pregledna konferenca ob upoštevanju dejavnikov iz prejšnjega odstavka prouči zaprosilo in z večino glasov držav pogodbenic, ki so navzoče in glasujejo, odloči, ali se zaprosilu za podaljšanje roka ugodi. Države pogodbenice se lahko odločijo za odobritev krajšega podaljšanja roka od zaprošenega in lahko po potrebi predlagajo merila za njegovo podaljšanje. Zaprosilo za podaljšanje roka se predloži najmanj devet mesecev pred zasedanjem držav pogodbenic ali pregledno konferenco, na kateri bo obravnavano. 6. Ne glede na določbe prvega člena je dovoljeno zadržati ali pridobiti omejeno količino kasetnega streliva in eksplozivnega podstreliva za razvoj in usposabljanje na področju odkrivanja kasetnega streliva in eksplozivnega podstreliva, metod čiščenja in uničevanja ali za razvoj protiukrepov glede kasetnega streliva. Obdržano ali pridobljeno eksplozivno podstrelivo ne sme preseči najmanjše količine, ki je nujno potrebna za te namene. 7. Ne glede na določbe prvega člena je dovoljen prenos kasetnega streliva v drugo državo pogodbenico zaradi uničenja in za namene iz prejšnjega odstavka. 8. Države pogodbenice, ki obdržijo, pridobijo ali prenesejo kasetno strelivo ali eksplozivno podstrelivo za namene iz šestega in sedmega odstavka, predložijo podrobno poročilo o načrtovani in dejanski uporabi tega kasetnega streliva in eksplozivnega podstreliva in njuni vrsti, količini in številkah serij. Če se kasetno strelivo ali eksplozivno podstrelivo za te namene prenese v drugo državo pogodbenico, je v poročilu navedena pogodbenica prejemnica. Tako poročilo se pripravi za vsako leto, v katerem je država pogodbenica obdržala, pridobila ali prenesla kasetno strelivo ali eksplozivno podstrelivo, in se predloži generalnemu sekretarju Združenih narodov najpozneje do 30. aprila naslednjega leta.

1. Država pogodbenica se zavezuje, da bo očistila in uničila ali zagotovila čiščenje in uničenje ostankov kasetnega streliva na območjih, onesnaženih s kasetnim strelivom, ki so v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom, in sicer: (a) če so z dnem začetka veljavnosti te konvencije za državo pogodbenico ostanki kasetnega streliva na območjih v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom, se čiščenje in uničenje dokonča čim prej, vendar najpozneje deset let po tem datumu; (b) če po začetku veljavnosti te konvencije za državo pogodbenico kasetno strelivo postane ostanki kasetnega streliva, ki je na območjih v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom, se čiščenje in uničenje dokonča čim prej, vendar najpozneje deset let po koncu aktivnih sovražnosti, v katerih je to kasetno strelivo postalo ostanki kasetnega streliva, in (c) država pogodbenica po izpolnitvi svojih obveznosti iz točke a ali b tega odstavka predloži izjavo o izpolnjevanju obveznosti na naslednjem zasedanju držav pogodbenic. 2. Pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz prvega odstavka in ob upoštevanju določb šestega člena o mednarodnem sodelovanju in pomoči država pogodbenica čim prej sprejme te ukrepe: (a) prouči, oceni in evidentira nevarnost, ki grozi zaradi ostankov kasetnega streliva, pri čemer si po svojih najboljših močeh prizadeva za določitev vseh s kasetnim strelivom onesnaženih območij, ki so v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom; (b) oceni in določi prednostne naloge glede označevanja, zaščite civilistov, čiščenja in uničenja ter sprejme ukrepe za zagotovitev virov in razvoj državnega načrta za izvedbo teh dejavnosti, pri čemer po potrebi izhaja iz obstoječih struktur, izkušenj in metodologij; (c) sprejme vse izvedljive ukrepe, s katerimi zagotovi, da se vsa s kasetnim strelivom onesnažena območja v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom označijo po zunanji meji, nadzirajo in zavarujejo z ograjo ali drugače, da je učinkovito preprečen dostop civilistom. Pri označevanju domnevnih nevarnih območij se uporabijo opozorilni znaki po metodah označevanja, ki jih prizadeta skupnost zlahka prepozna. Znaki in druge oznake meje nevarnega območja morajo biti čim bolj vidni, čitljivi, obstojni in odporni proti učinkom okolja ter morajo jasno določati, katera stran označene meje je na območju, onesnaženem s kasetnim strelivom, in katera stran je varna; (d) očisti in uniči vse ostanke kasetnega streliva na območjih, ki so v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom; (e) izvaja izobraževanje o zmanjševanju tveganja, da bi o nevarnostih takih ostankov ozavestila civiliste, ki živijo na območjih, onesnaženih s kasetnim strelivom, ali v njihovi okolici. 3. Pri izvajanju dejavnosti iz drugega odstavka država pogodbenica upošteva mednarodne standarde, vključno z Mednarodnimi standardi za protiminsko delovanje (IMAS). 4. Ta odstavek se uporabi, če je država pogodbenica uporabila ali zapustila kasetno strelivo pred začetkom veljavnosti te konvencije zanjo in je postalo ostanki kasetnega streliva, ki je na območjih v pristojnosti ali pod nadzorom druge države pogodbenice ob začetku veljavnosti te konvencije za slednjo. (a) Po začetku veljavnosti te konvencije za državi pogodbenici se v takih primerih prva država pogodbenica močno spodbuja, da med drugim zagotovi drugi državi pogodbenici tehnično, finančno, materialno pomoč ali pomoč v obliki človeških virov bodisi dvostransko bodisi prek medsebojno dogovorjene tretje strani, vključno s sistemom Združenih narodov ali drugimi ustreznimi organizacijami, zaradi lažjega označevanja, čiščenja in uničevanja takih ostankov kasetnega streliva. (b) Pomoč, ko je na voljo, vključuje informacije o vrstah in količinah uporabljenega kasetnega streliva, natančnih lokacijah napadov s kasetnim strelivom in območjih, za katera je znano, da so tam ostanki kasetnega streliva. 5. Če država pogodbenica meni, da ne bo mogla očistiti in uničiti ali zagotoviti čiščenja in uničenja vseh ostankov kasetnega streliva iz prvega odstavka v desetih letih od začetka veljavnosti te konvencije za državo pogodbenico, lahko pošlje zasedanju držav pogodbenic ali pregledni konferenci zaprosilo za podaljšanje roka za dokončanje čiščenja in uničenja takih ostankov kasetnega streliva za največ pet let. Zaprošeno podaljšanje roka ne sme preseči števila let, ki so nujno potrebna za državo pogodbenico, da izpolni svoje obveznosti po prvem odstavku. 6. Zaprosilo za podaljšanje se predloži na zasedanju držav pogodbenic ali pregledni konferenci, preden za državo pogodbenico poteče rok iz prvega odstavka. Zaprosilo se predloži najmanj devet mesecev pred zasedanjem držav pogodbenic ali pregledno konferenco, na kateri bo obravnavano. V njem se navedejo: (a) trajanje predlaganega podaljšanja roka; (b) podrobna obrazložitev vzrokov za predlagano podaljšanje roka, vključno s finančnimi in tehničnimi sredstvi, ki so na voljo in jih potrebuje država pogodbenica za čiščenje in uničenje vseh ostankov kasetnega streliva v predlaganem podaljšanem roku; (c) priprava prihodnjega dela in stanje že opravljenega dela po državnih programih čiščenja in razminiranja v prvem desetletnem obdobju iz prvega odstavka in v nadaljnjih podaljšanjih roka; (d) celotno območje, na katerem so ostanki kasetnega streliva ob začetku veljavnosti te konvencije za državo pogodbenico, in vsa dodatna območja, na katerih so ostanki kasetnega streliva, odkriti po začetku veljavnosti; (e) celotno območje, na katerem so bili ostanki kasetnega streliva in je bilo po začetku veljavnosti te konvencije že očiščeno; (f) celotno območje, na katerem so ostanki kasetnega streliva in ga je treba očistiti v predlaganem podaljšanem roku; (g) okoliščine, ki so zmanjšale zmožnost države pogodbenice, da uniči vse ostanke kasetnega streliva, ki so na območjih v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom, v prvem desetletnem obdobju iz prvega odstavka, in okoliščine, ki lahko to zmožnost zmanjšajo v predlaganem podaljšanem roku; (h) humanitarne, družbene, gospodarske in okoljske posledice predlaganega podaljšanja roka ter (i) druge informacije v zvezi z zaprosilom za predlagano podaljšanje roka. 7. Na zasedanju držav pogodbenic ali pregledni konferenci se ob upoštevanju dejavnikov iz šestega odstavka, vključno s prijavljenimi količinami ostankov kasetnega streliva, zaprosilo prouči in z večino glasov držav pogodbenic, ki so navzoče in glasujejo, odloči, ali se zaprosilu za podaljšanje roka ugodi. Države pogodbenice se lahko odločijo za odobritev krajšega podaljšanja roka od zaprošenega in lahko po potrebi predlagajo merila za njegovo podaljšanje. 8. Podaljšanje roka se lahko obnovi za največ pet let ob predložitvi novega zaprosila v skladu s petim, šestim in sedmim odstavkom. V zaprosilu za nadaljnje podaljšanje roka država pogodbenica predloži ustrezne dodatne informacije o opravljenem delu med prejšnjim podaljšanim rokom, odobrenem na podlagi tega člena.

1. Država pogodbenica žrtvam kasetnega streliva na območjih, ki so v njeni pristojnosti in pod njenim nadzorom, na primeren način v skladu z veljavnim mednarodnim humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic zagotovi pomoč, pri kateri se upoštevata starost in spol, vključno z zdravstveno oskrbo, rehabilitacijo in psihološko podporo, ter zagotovi njihovo vključevanje v družbeno in gospodarsko življenje. Država pogodbenica si po svojih najboljših močeh prizadeva zbrati ustrezne in zanesljive podatke o žrtvah kasetnega streliva. 2. Pri izpolnjevanju svojih obveznosti po prvem odstavku država pogodbenica: (a) oceni potrebe žrtev kasetnega streliva; (b) pripravlja, izvaja in uveljavlja potrebne notranje zakone in politike; (c) pripravi državni načrt in proračun, vključno s časovnico za izvedbo teh dejavnosti, zaradi njihovega vključevanja v obstoječe državne okvire in mehanizme za invalide, razvoj in človekove pravice ob upoštevanju posebne vloge in prispevka ustreznih akterjev; (d) sprejme ukrepe za zagotovitev državnih in mednarodnih virov; (e) ni diskriminatorna do žrtev kasetnega streliva ali ne razlikuje med njimi ali med žrtvami kasetnega streliva in žrtvami, ki so bile poškodovane ali so postale invalidi zaradi drugih razlogov; razlike pri obravnavanju lahko temeljijo samo na zdravstvenih, rehabilitacijskih, psiholoških ali družbenogospodarskih potrebah; (f) se posvetuje z žrtvami kasetnega streliva in njihovimi predstavniškimi organizacijami ter jih dejavno vključuje; (g) v vladi določi točko za stike za usklajevanje zadev, povezanih z izvajanjem tega člena, in (h) si prizadeva vključiti ustrezne smernice in dobre prakse tudi pri zdravstveni oskrbi, rehabilitaciji in psihološki podpori ter vključevanju v družbeno in gospodarsko življenje.

1. Država pogodbenica ima pri izpolnjevanju svojih obveznosti po tej konvenciji pravico zaprositi za pomoč in jo prejeti. 2. Država pogodbenica, ki to lahko stori, zagotavlja tehnično, materialno in finančno pomoč državam pogodbenicam, ki jih je prizadelo kasetno strelivo, za izpolnjevanje obveznosti po tej konvenciji. Pomoč se lahko zagotavlja tudi prek sistema Združenih narodov, mednarodnih, regionalnih ali državnih organizacij ali ustanov, nevladnih organizacij ali ustanov ali na dvostranski podlagi. 3. Država pogodbenica se zavezuje, da bo omogočala čim večjo izmenjavo opreme ter znanstvenih in tehnoloških informacij za izvajanje te konvencije, ter ima pravico pri tem sodelovati. Države pogodbenice ne smejo uvesti nepotrebnih omejitev za zagotavljanje in prevzem opreme za čiščenje in druge take opreme in s tem povezanih tehnoloških informacij za humanitarne namene. 4. Poleg obveznosti, ki jih lahko ima na podlagi četrtega odstavka 4. člena država pogodbenica, ki to lahko stori, zagotovi pomoč pri čiščenju in uničevanju ostankov kasetnega streliva in informacije o različnih načinih in tehnologijah za čiščenje kasetnega streliva ter sezname strokovnjakov, strokovnih služb ali državnih točk za stike v zvezi s čiščenjem in uničevanjem ostankov kasetnega streliva in s tem povezanimi dejavnostmi. 5. Država pogodbenica, ki to lahko stori, zagotavlja pomoč pri uničevanju zalog kasetnega streliva in pomoč za določanje, ocenjevanje in razvrščanje po pomembnosti potreb in praktičnih ukrepov glede označevanja, izobraževanja o zmanjševanju tveganja, zaščite civilistov ter čiščenja in uničevanja, kot določa 4. člen. 6. Če je po začetku veljavnosti te konvencije kasetno strelivo postalo ostanki kasetnega streliva, ki je na območjih v pristojnosti in pod nadzorom države pogodbenice, država pogodbenica, ki to lahko stori, čim prej zagotovi prizadeti državi pogodbenici nujno pomoč. 7. Država pogodbenica, ki to lahko stori, zagotavlja pomoč za izpolnjevanje obveznosti iz 5. člena za ustrezno zagotavljanje pomoči, ki upošteva starost in spol, vključno z zdravstveno oskrbo, rehabilitacijo in psihološko podporo, kakor tudi poskrbi za vključevanje žrtev kasetnega streliva v družbeno in gospodarsko življenje. Pomoč se lahko zagotavlja tudi prek sistema Združenih narodov, mednarodnih, regionalnih ali državnih organizacij ali ustanov, Mednarodnega odbora Rdečega križa, nacionalnih organizacij Rdečega križa in Rdečega polmeseca in njihove mednarodne federacije, nevladnih organizacij ali na dvostranski podlagi. 8. Država pogodbenica, ki to lahko stori, pomaga prispevati h gospodarski in družbeni obnovi, potrebni zaradi uporabe kasetnega streliva v prizadetih državah pogodbenicah. 9. Država pogodbenica, ki to lahko stori, lahko prispeva v ustrezne skrbniške sklade, da bi omogočila zagotavljanje pomoči po tem členu. 10. Država pogodbenica, ki zaprosi za pomoč in jo prejme, sprejme vse ustrezne ukrepe za pravočasno in učinkovito izvajanje te konvencije, vključno z lažjim vstopom in izstopom osebja, materiala in opreme, na način, ki je ob upoštevanju mednarodnih najboljših praks skladen z notranjimi zakoni in predpisi. 11. Država pogodbenica lahko zaradi priprave državnega načrta ukrepanja zaprosi Združene narode, regionalne organizacije, druge države pogodbenice ali druge pristojne medvladne ali nevladne organizacije, da pomagajo njenim organom določiti tudi: (a) naravo in obseg ostankov kasetnega streliva, ki so na območjih v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom; (b) finančne, tehnološke in človeške vire, potrebne za izvajanje načrta; (c) predvideni čas, potreben za čiščenje in uničenje vseh ostankov kasetnega streliva, ki je na območjih v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom; (d) programe izobraževanja o zmanjševanju tveganja in dejavnosti ozaveščanja za zmanjšanje pogostosti poškodb ali smrti, ki jih povzročijo ostanki kasetnega streliva; (e) pomoč žrtvam kasetnega streliva in (f) usklajevanje med vlado države pogodbenice in ustreznimi vladnimi, medvladnimi ali nevladnimi organizacijami, ki bodo sodelovale pri izvajanju načrta. 12. Države pogodbenice, ki dajejo in prejemajo pomoč po določbah tega člena, pri tem sodelujejo zaradi zagotavljanja celovitega in takojšnjega izvajanja dogovorjenih programov pomoči.

1. Država pogodbenica čim prej poroča generalnemu sekretarju Združenih narodov, najpozneje pa 180 dni po začetku veljavnosti te konvencije za to državo pogodbenico o: (a) državnih ukrepih za izvajanje iz 9. člena; (b) vsem kasetnem strelivu, vključno z eksplozivnim podstrelivom, iz prvega odstavka 3. člena skupaj z vrsto, količino in po možnosti številkami serij za vsako vrsto; (c) tehničnih značilnostih vsake vrste kasetnega streliva, ki ga je zase izdelala država pogodbenica pred začetkom veljavnosti te konvencije, če jih pozna, in kasetnega streliva, ki ga ima trenutno v lasti ali posesti, pri čemer po možnosti navede tiste informacije, ki omogočajo lažje prepoznavanje in čiščenje kasetnega streliva; te informacije morajo vključevati vsaj podatke o merah, načinu aktiviranja, vsebnosti razstreliva in kovin, barvne fotografije in druge informacije, ki lahko olajšajo čiščenje ostankov kasetnega streliva; (d) stanju in napredku programov za preusmeritev ali razgradnjo proizvodnih objektov za kasetno strelivo; (e) stanju in napredku programov za uničenje kasetnega streliva v skladu s 3. členom, vključno z eksplozivnim podstrelivom, s podatki o metodah, ki bodo uporabljene pri uničenju, vseh mestih uničevanja in ustreznih varnostnih in okoljskih standardih, ki jih je treba upoštevati; (f) vrstah in količinah kasetnega streliva, vključno z eksplozivnim podstrelivom, uničenim v skladu s 3. členom, skupaj s podatki o uporabljenih metodah za uničevanje, mestih uničevanja in upoštevanih ustreznih varnostnih in okoljskih standardih; (g) zalogah kasetnega streliva, vključno z eksplozivnim podstrelivom, odkritih po sporočenem dokončanju programa iz pododstavka e, in načrtih za njihovo uničenje v skladu s 3. členom; (h) po možnosti velikosti in lokaciji vseh območij, ki so onesnažena s kasetnim strelivom in so v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom, kar vključuje čim več podrobnosti o vrsti in količini posamezne vrste ostanka kasetnega streliva na takem območju in o tem, kdaj je bilo strelivo uporabljeno; (i) stanju in napredku programov za čiščenje in uničevanje vseh vrst in količin ostankov kasetnega streliva, očiščenih in uničenih v skladu s 4. členom, vključno z velikostjo in lokacijo že očiščenega območja, ki je bilo onesnaženo s kasetnim strelivom, in količino posamezne vrste očiščenih in uničenih ostankov kasetnega streliva; (j) sprejetih ukrepih za izobraževanje o zmanjševanju tveganja in zlasti za takojšnje in učinkovito opozarjanje civilistov, ki živijo na območjih, onesnaženih s kasetnim strelivom, v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom; (k) stanju in napredku izpolnjevanja njenih obveznosti po 5. členu, da zagotovi ustrezno pomoč, pri kateri se upoštevata starost in spol, vključno z zdravstveno oskrbo, rehabilitacijo in psihološko podporo, ter poskrbi za vključevanje žrtev kasetnega streliva v družbeno in gospodarsko življenje ter zbere ustrezne in zanesljive podatke o žrtvah kasetnega streliva; (l) imenih in podatkih za stike ustanov, ki so pristojne za dajanje informacij in izvajanje ukrepov iz tega odstavka; (m) višini nacionalnih virov, vključno s finančnimi, materialnimi ali viri v naravi, dodeljenih za izvedbo 3., 4. in 5. člena, in (n) obsegu, vrstah in namembnih krajih mednarodnega sodelovanja in pomoči, zagotovljenih po 6. členu. 2. Države pogodbenice vsako leto za zadnje koledarsko leto dopolnjujejo informacije, zagotovljene v skladu s prvim odstavkom, in jih sporočijo generalnemu sekretarju Združenih narodov najpozneje do 30. aprila. 3. Generalni sekretar Združenih narodov vsa prejeta poročila pošilja državam pogodbenicam.

1. Države pogodbenice se strinjajo, da se posvetujejo in sodelujejo pri izvajanju te konvencije in si v duhu sodelovanja olajšujejo izpolnjevanje obveznosti po konvenciji. 2. Če ena ali več držav pogodbenic želi razjasniti in rešiti vprašanja, povezana z izpolnjevanjem obveznosti druge države pogodbenice po tej konvenciji, lahko tej državi pogodbenici prek generalnega sekretarja Združenih narodov pošlje zaprosilo za pojasnilo o tej zadevi. Zaprosilu se priložijo vse ustrezne informacije. Država pogodbenica ne daje neutemeljenih zaprosil za pojasnilo, s čimer se preprečujejo zlorabe. Država pogodbenica, ki je prejela zaprosilo za pojasnilo, pošlje prek generalnega sekretarja Združenih narodov državi pogodbenici, ki je zaprosila za pojasnilo, v 28 dneh vse informacije, ki bi pomagale razjasniti zadevo. 3. Če država pogodbenica, ki je zaprosila za pojasnilo, ne prejme odgovora prek generalnega sekretarja Združenih narodov v tem roku ali meni, da odgovor na zaprosilo za pojasnilo ni zadovoljiv, lahko prek generalnega sekretarja Združenih narodov predloži zadevo na naslednjem zasedanju držav pogodbenic. Generalni sekretar Združenih narodov vsem državam pogodbenicam pošlje zadevo skupaj z ustreznimi informacijami, ki se nanašajo na zaprosilo za pojasnilo. Informacije se predložijo državi pogodbenici, od katere se zahteva pojasnilo, ta pa ima pravico do odgovora. 4. Do sklica zasedanja držav pogodbenic lahko katera koli zadevna država pogodbenica zaprosi generalnega sekretarja Združenih narodov za pomoč pri razjasnitvi. 5. Ko je bila zadeva predložena na zasedanje držav pogodbenic v skladu s tretjim odstavkom, se najprej odloči, ali bo zadeva nadalje obravnavana, pri čemer so upoštevane vse informacije, ki so jih predložile zadevne države pogodbenice. Če se tako odloči, lahko zasedanje držav pogodbenic predlaga zadevnim državam pogodbenicam načine in sredstva za nadaljnjo razjasnitev ali rešitev obravnavane zadeve, vključno z začetkom ustreznih postopkov v skladu z mednarodnim pravom. V okoliščinah, pri katerih se ugotovi, da je obravnavano vprašanje nastalo zaradi razmer, ki so zunaj nadzora države pogodbenice, ki je zaprošena za pojasnilo, lahko zasedanje držav pogodbenic priporoči ustrezne ukrepe, vključno z uporabo ukrepov sodelovanja iz 6. člena. 6. Poleg postopkov, predvidenih v drugem do petem odstavku, lahko zasedanje držav pogodbenic sprejme druge splošne postopke ali posebne mehanizme za razjasnitev izpolnjevanja obveznosti, vključno z dejstvi, in razrešitev primerov neizpolnjevanja obveznosti po tej konvenciji, kakor meni, da je primerno.

Država pogodbenica sprejme vse ustrezne pravne, upravne in druge ukrepe za izvajanje te konvencije, vključno z uvedbo kazenskih sankcij za preprečevanje in zatiranje dejavnosti, ki je državi pogodbenici prepovedana po tej konvenciji in jo opravljajo osebe ali se opravlja na ozemlju v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom.

1. Če nastane spor med dvema ali več državami pogodbenicami zaradi razlage ali uporabe te konvencije, se med seboj posvetujejo, da bi dosegle hitro rešitev spora s pogajanji ali na drug miren način po svoji izbiri, kar vključuje tudi pomoč zasedanja držav pogodbenic in predložitev Meddržavnemu sodišču v skladu z njegovim statutom. 2. Zasedanje držav pogodbenic lahko prispeva k rešitvi spora na način, za katerega meni, da je primeren, vključno s tem, da ponudi svojo pomoč, pozove države pogodbenice v sporu, da začnejo postopek reševanja spora po svoji izbiri, in priporoči rok za izvedbo dogovorjenega postopka.

1. Države pogodbenice se redno sestajajo, da obravnavajo in po potrebi sprejmejo odločitve o zadevah, povezanih z uporabo ali izvajanjem te konvencije, vključno z: (a) izvajanjem in statusom konvencije; (b) zadevami, ki izhajajo iz poročil, predloženih na podlagi določb konvencije; (c) mednarodnim sodelovanjem in pomočjo v skladu s 6. členom; (d) razvojem tehnologij za čiščenje ostankov kasetnega streliva; (e) zaprosili držav pogodbenic po 8. in 10. členu; (f) zaprosili držav pogodbenic po 3. in 4. členu. 2. Generalni sekretar Združenih narodov skliče prvo zasedanje držav pogodbenic v enem letu po začetku veljavnosti konvencije. Naslednja zasedanja sklicuje generalni sekretar Združenih narodov enkrat letno do prve pregledne konference. 3. Države, ki niso pogodbenice konvencije, Združeni narodi, druge ustrezne mednarodne organizacije ali ustanove, regionalne organizacije, Mednarodni odbor Rdečega križa, Mednarodna federacija organizacij Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter ustrezne nevladne organizacije se lahko povabijo, da se kot opazovalci udeležijo zasedanj po dogovorjenem poslovniku.

1. Pregledno konferenco skliče generalni sekretar Združenih narodov pet let po začetku veljavnosti konvencije. Generalni sekretar Združenih narodov sklicuje naslednje pregledne konference na zahtevo ene ali več držav pogodbenic, toda presledek med preglednimi konferencami ne sme biti nikoli manj kot pet let. Na pregledno konferenco se povabijo vse države pogodbenice. 2. Namen pregledne konference je: (a) pregledati izvajanje in status konvencije; (b) proučiti potrebo po nadaljnjih zasedanjih držav pogodbenic iz drugega odstavka 11. člena in presledek med njimi; (c) odločati o zaprosilih držav pogodbenic po 3. in 4. členu. 3. Države, ki niso pogodbenice konvencije, Združeni narodi, druge ustrezne mednarodne organizacije ali ustanove, regionalne organizacije, Mednarodni odbor Rdečega križa, Mednarodna federacija organizacij Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter ustrezne nevladne organizacije se lahko povabijo, da se kot opazovalci udeležijo vsake pregledne konference po dogovorjenem poslovniku.

1. Država pogodbenica lahko kadar koli po začetku veljavnosti konvencije predlaga spremembe. Predlog za spremembo se sporoči generalnemu sekretarju Združenih narodov, ki ga pošlje vsem državam pogodbenicam in zaprosi za njihova mnenja o sklicu konference o spremembah za proučitev tega predloga. Če večina držav pogodbenic uradno obvesti generalnega sekretarja Združenih narodov najpozneje 90 dni po tem, ko je bil predlog razposlan, da podpira nadaljnjo proučitev predloga, generalni sekretar Združenih narodov skliče konferenco o spremembah, na katero se povabijo vse države pogodbenice. 2. Države, ki niso pogodbenice konvencije, Združeni narodi, druge ustrezne mednarodne organizacije ali ustanove, regionalne organizacije, Mednarodni odbor Rdečega križa, Mednarodna federacija organizacij Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter ustrezne nevladne organizacije se lahko povabijo, da se kot opazovalci udeležijo konference o spremembah po dogovorjenem poslovniku. 3. Konferenca o spremembah je takoj po zasedanju držav pogodbenic ali pregledni konferenci, razen če večina držav pogodbenic ne zahteva, da poteka prej. 4. Vsaka sprememba konvencije se sprejme z dvetretjinsko večino glasov držav pogodbenic, ki so navzoče in glasujejo na konferenci o spremembah. Depozitar vse države obvesti o vsaki spremembi. 5. Sprememba konvencije začne za države pogodbenice, ki so spremembo sprejele, veljati z dnem, ko je večina držav, ki so bile pogodbenice na dan sprejetja spremembe, deponirala svoje listine o sprejetju. Za vsako drugo državo pogodbenico začne veljati z dnem deponiranja njene listine o sprejetju.

1. Stroške zasedanj držav pogodbenic, preglednih konferenc in konferenc o spremembah krijejo države pogodbenice in države, ki niso pogodbenice te konvencije, a na njih sodelujejo, v skladu z ustrezno prilagojenim razdelilnikom stroškov Združenih narodov. 2. Stroške generalnega sekretarja Združenih narodov po 7. in 8. členu krijejo države pogodbenice v skladu z ustrezno prilagojenim razdelilnikom stroškov Združenih narodov. 3. Za opravljanje administrativnih nalog generalnega sekretarja Združenih narodov, ki so mu bile zaupane po konvenciji, so potrebna ustrezna pooblastila Združenih narodov.

Konvencija, sestavljena 30. maja 2008 v Dublinu, je vsem državam na voljo za podpis 3. decembra 2008 v Oslu, nato pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku do začetka veljavnosti.

1. Konvencijo ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo podpisnice. 2. H konvenciji lahko pristopi katera koli država, ki je ni podpisala. 3. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se hranijo pri depozitarju.

1. Konvencija začne veljati prvi dan šestega meseca po mesecu, v katerem je deponirana trideseta listina o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu. 2. Za državo, ki deponira listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu po dnevu deponiranja tridesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začne konvencija veljati prvi dan šestega meseca po dnevu, ko je ta država deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

Država lahko ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi, da bo začasno uporabljala 1. člen, dokler konvencija ne začne veljati zanjo.

Pridržki k členom konvencije niso dopustni.

1. Konvencija velja za nedoločen čas. 2. Država pogodbenica ima pri uresničevanju svoje državne suverenosti pravico odpovedati konvencijo. O tem obvesti vse druge države pogodbenice, depozitarja in Varnostni svet Združenih narodov. Listina o odpovedi vsebuje celovito razlago vzrokov za odpoved. 3. Odpoved začne veljati šest mesecev po tem, ko je depozitar prejel listino o odpovedi. Če ob poteku šestih mesecev država pogodbenica, ki konvencijo odpoveduje, sodeluje v oboroženem spopadu, odpoved začne veljati po končanem oboroženem spopadu.

1. Država pogodbenica spodbuja države, ki niso pogodbenice konvencije, da jo ratificirajo, sprejmejo, odobrijo ali k njej pristopijo, z namenom pritegniti vse države k spoštovanju konvencije. 2. Država pogodbenica uradno obvesti vlade vseh držav, ki niso pogodbenice iz tretjega odstavka, o svojih obveznostih po tej konvenciji, spodbuja norme, ki jih konvencija uvaja, in si po svojih najboljših močeh prizadeva, da bi države, ki niso pogodbenice konvencije, odvrnila od uporabe kasetnega streliva. 3. Ne glede na določbe 1. člena in v skladu z mednarodnim pravom lahko države pogodbenice, njihovo vojaško osebje ali državljani sodelujejo pri vojaškem sodelovanju in operacijah z državami, ki niso pogodbenice konvencije in bi lahko sodelovale pri dejavnostih, ki so prepovedane državi pogodbenici. 4. Določba v tretjem odstavku državi pogodbenici ne dovoljuje, da: (a) razvija, proizvaja ali drugače pridobiva kasetno strelivo; (b) sama kopiči zaloge kasetnega streliva ali ga prenaša; (c) sama uporablja kasetno strelivo ali (d) izrecno zahteva uporabo kasetnega streliva, ko ima izključni nadzor nad izbiro streliva.

Za depozitarja konvencije se imenuje generalni sekretar Združenih narodov.

Besedila konvencije v arabskem, kitajskem, angleškem, francoskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna.

Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Št. 213-05/08-1/11 Ljubljana, dne 15. julija 2009 EPA 60-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik (*) Besedilo konvencije v arabskem, kitajskem, francoskem, ruskem in španskem izvirniku je na vpogled na Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.