Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije

V Uredbi o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (Uradni list RS, št. 51/07) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:

(1)Kot prekinitev dejanskega življenja iz 10., 12., 13. in 14. člena zakona se šteje: – enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi šolanja ali študija v tujini, pri čemer odsotnost ne sme presegati štirih let, in če je prosilca na šolanje ali študij napotila pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), ki ima sedež v Republiki Sloveniji, državni organ ali lokalna skupnost; – enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi poklicnega izpopolnjevanja v tujini, pri čemer odsotnost ne sme presegati dveh let, in če je prosilca na poklicno izpopolnjevanje napotila pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, podjetnik, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, državni organ ali lokalna skupnost; – enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi zdravljenja, pri čemer odsotnost ne sme presegati enega leta, in če je prosilca na zdravljenje napotila zdravstvena organizacija, ki ima sedež v Republiki Sloveniji; – enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi zaposlitve v tujini, pri čemer odsotnost ne sme presegati štirih let, in če je prosilca na zaposlitev napotila pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, podjetnik, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, državni organ ali lokalna skupnost; – enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost mladoletnih otrok v času šolskih počitnic, ki v Republiki Sloveniji obiskujejo osnovno ali srednjo šolo najmanj dve leti; – večkratna krajša odsotnost, ki v enem letu presega 60 dni.

(2)Kot prekinitev dejanskega življenja se šteje tudi, če je bil prosilcu izrečen ukrep prisilne odstranitve tujca iz 50. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 64/09 – uradno prečiščeno besedilo) zaradi izrečene stranske kazni izgona tujca iz države ali varstvenega ukrepa odstranitve tujca iz države.

(3)Kot okoliščine iz tretjega odstavka 12. člena zakona, zaradi katerih je kljub odsotnosti prosilca za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja, se poleg okoliščin iz prve, druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena šteje tudi: – če je prosilec zakonec javnega uslužbenca, ki ga delodajalec napoti na delo v tujino in biva z javnim uslužbencem v tujini; – če je prosilec oziroma zakonec zaposlen v instituciji Evropske unije; – če je prosilec oziroma zakonec zaposlen v NATU, OZN, Svetu Evrope ali Evropskem sodišču za človekove pravice.

(4)Pod pogoji iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se šteje, da je izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja iz drugega odstavka 14. člena zakona, ko gre za otroka, ki živi skupaj s starši.«.

Prvi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena zakona, se šteje, če prosilec vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejema enega izmed naslednjih prejemkov: – prejemki iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas; – pokojnina, ne glede na to, kje je bila določena; – prejemki iz pogodbe o delu ali iz avtorske pogodbe; – štipendija, če gre za prosilca, ki se redno ali izredno šola in ga staršem ni več treba preživljati; – prejemki samozaposlenih, ki kot svoj edini ali glavni poklic opravljajo samostojno dejavnost v Republiki Sloveniji; – prejemki družbenikov zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe; – prejemki kmetov, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini in glavni poklic; – prejemki vrhunskih športnikov in šahistov; – renta, najemnina ali zakupnina; – prejemki, priznani s sodno odločbo; – prejemki verskih uslužbencev, ki so s svojo cerkvijo ali drugo versko skupnostjo v razmerju, ki nima vseh lastnosti delovnega razmerja; – prejemki družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo.«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Poleg sredstev iz prvega odstavka tega člena, ki jih prejema oseba, ki mora prosilca preživljati, za zagotovljena sredstva šteje tudi štipendija, če jo upravičenec prejema vsaj dve leti.«. Za četrtim odstavkom se dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo: »(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se šteje, da ima prosilec zagotovljeno materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena zakona, če vsaj šest mesecev pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejema naslednje prejemke: – prejemki iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za nedoločen čas; – prejemki iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, če gre za prvo zaposlitev prosilca po končanem šolanju v Republiki Sloveniji, ki jo je sklenil do dopolnjenega 28. leta starosti.

(6)Če prosilec prejema poleg sredstev navedenih v prejšnjem odstavku tudi sredstva iz katerekoli alinee prvega odstavka tega člena, se upošteva seštevek vseh sredstev.

(7)Kot prekinitev prejemanja prejemkov iz prvega in petega odstavka tega člena se šteje prekinitev pravne podlage za pridobivanje prejemkov za več kakor 30 dni. Kot prekinitev prejemanja prejemkov iz prve alinee prvega in petega odstavka tega člena pa se ne šteje prenehanje zaposlitve, če prosilec v obdobju prekinitve zaposlitve prejema denarno nadomestilo na podlagi zakona, ki ureja zavarovanje za primer brezposelnosti.«.

4. člen se spremeni tako, da se glasi: Kot nevarnost za javni red iz 8. točke prvega odstavka 10. člena zakona se šteje: – če je bila prosilcu v zadnjem letu dvakrat ali večkrat izrečena globa v višini več kot 400 EUR za prekršek, ki pomeni kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) ali Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 64/09 – uradno prečiščeno besedilo), – če je bil prosilec v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojen ali pa mu je bila izrečena globa za prekršek po Zakonu o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09), Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08), Zakonu o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 60/07 in 77/09) ali Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99, 44/00, 2/04 – ZZdrl-A in 47/04 – ZdZPZ), – če je bila prosilcu izrečena stranska sankcija ali stranska kazen izgona tujca iz države na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr. in 76/08 – ZIKS-1C) ali Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo in 5/09 – odl. US).«.

7. člen se spremeni tako, da se glasi: Kot nepismena se šteje tista oseba, ki ima končanih manj kot šest razredov osnovne šole, kar dokaže s potrdilom izobraževalne institucije, kjer je oseba zaključila šolanje.«.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00717-14/2009/6 Ljubljana, dne 17. decembra 2009 EVA 2009-1711-0023 Borut Pahor l.r. Predsednik