Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije

Ta uredba določa merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja ter pogoja iz 4. in 8. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: zakon), okoliščine, zaradi katerih je kljub odsotnosti prosilca iz tretjega odstavka 12. člena zakona izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja, in okoliščine iz četrtega odstavka 12. člena zakona, ki vplivajo na soglasje Vlade Republike Slovenije.

(1)Kot prekinitev dejanskega življenja iz 10., 12., 13. in 14. člena zakona se šteje:

-       enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi šolanja ali študija v tujini, pri čemer odsotnost ne sme presegati štirih let, in če je prosilca na šolanje ali študij napotila pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), ki ima sedež v Republiki Sloveniji, državni organ ali lokalna skupnost;

-       enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi poklicnega izpopolnjevanja v tujini, pri čemer odsotnost ne sme presegati dveh let, in če je prosilca na poklicno izpopolnjevanje napotila pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, podjetnik, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, državni organ ali lokalna skupnost;

-       enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi zdravljenja, pri čemer odsotnost ne sme presegati enega leta, in če je prosilca na zdravljenje napotila zdravstvena organizacija, ki ima sedež v Republiki Sloveniji;

-       enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi zaposlitve v tujini, pri čemer odsotnost ne sme presegati štirih let, in če je prosilca na zaposlitev napotila pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, podjetnik, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, državni organ ali lokalna skupnost;

-       enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost mladoletnih otrok v času šolskih počitnic, ki v Republiki Sloveniji obiskujejo osnovno ali srednjo šolo najmanj dve leti;

-       večkratna krajša odsotnost, ki v enem letu presega 60 dni.

(2)Kot prekinitev dejanskega življenja se šteje tudi, če je bil prosilcu izrečen ukrep prisilne odstranitve tujca iz 50. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 64/09 – uradno prečiščeno besedilo) zaradi izrečene stranske kazni izgona tujca iz države ali varstvenega ukrepa odstranitve tujca iz države.

(3)Kot okoliščine iz tretjega odstavka 12. člena zakona, zaradi katerih je kljub odsotnosti prosilca za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja, se poleg okoliščin iz prve, druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena šteje tudi:

-       če je prosilec zakonec javnega uslužbenca, ki ga delodajalec napoti na delo v tujino in biva z javnim uslužbencem v tujini;

-       če je prosilec oziroma zakonec zaposlen v instituciji Evropske unije;

-       če je prosilec oziroma zakonec zaposlen v NATU, OZN, Svetu Evrope ali Evropskem sodišču za človekove pravice.

(4)Pod pogoji iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se šteje, da je izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja iz drugega odstavka 14. člena zakona, ko gre za otroka, ki živi skupaj s starši.

(1)Kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena zakona, se šteje, če prosilec vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejema enega izmed naslednjih prejemkov:

-       prejemki iz pogodbe o zaposlitvi;

-       pokojnina, ne glede na to, kje je bila določena;

-       prejemki iz pogodbe o delu ali iz avtorske pogodbe;

-       štipendija, če gre za prosilca, ki se redno ali izredno šola in ga staršem ni več treba preživljati;

-       prejemki samozaposlenih, ki kot svoj edini ali glavni poklic opravljajo samostojno dejavnost v Republiki Sloveniji;

-       prejemki družbenikov zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe;

-       prejemki kmetov, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini in glavni poklic;

-       prejemki vrhunskih športnikov in šahistov;

-       renta, najemnina ali zakupnina;

-       prejemki, priznani s sodno odločbo;

-       prejemki verskih uslužbencev, ki so s svojo cerkvijo ali drugo versko skupnostjo v razmerju, ki nima vseh lastnosti delovnega razmerja;

-       prejemki družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

(2)Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja, ali ima prosilec sredstva, ki mu zagotavljajo materialno in socialno varnost, se upoštevajo sredstva iz katerekoli alinee prejšnjega odstavka. Če prosilec prejema več sredstev iz prejšnjega odstavka, se upošteva seštevek vseh sredstev, če najmanj enega izmed njih neprekinjeno prejema vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo, preostale pa neprekinjeno prejema vsaj eno leto.

(3)Če ima prosilec zagotovljena sredstva iz vsaj ene alinee prvega odstavka tega člena, se poleg teh sredstev kot zagotovljena sredstva štejejo tudi dodatek za veliko družino, otroški dodatek ter dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.

(4)Poleg sredstev iz prvega odstavka tega člena, ki jih prejema oseba, ki mora prosilca preživljati, za zagotovljena sredstva šteje tudi štipendija, če jo upravičenec prejema vsaj dve leti.

(5)Ne glede na prvi odstavek tega člena se šteje, da ima prosilec zagotovljeno materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena zakona, če vsaj šest mesecev pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo neprekinjeno prejema prejemke iz pogodbe o zaposlitvi in če gre za prvo zaposlitev prosilca po uspešno zaključenem najmanj visokošolskem strokovnem programu v Republiki Sloveniji, ki jo je sklenil do dopolnjenega 28. leta starosti.

(6)Če prosilec prejema poleg sredstev navedenih v prejšnjem odstavku tudi sredstva iz katerekoli alinee prvega odstavka tega člena, se upošteva seštevek vseh sredstev, če jih neprekinjeno prejema najmanj šest mesecev pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo.

(7)Kot prekinitev prejemanja prejemkov iz prvega, drugega, petega in šestega odstavka tega člena se šteje prekinitev pravne podlage za pridobivanje prejemkov za več kakor 30 dni. Kot prekinitev prejemanja prejemkov iz prve alinee prvega in petega odstavka tega člena pa se ne šteje prenehanje zaposlitve, če prosilec v obdobju prekinitve zaposlitve prejema denarno nadomestilo na podlagi zakona, ki ureja zavarovanje za primer brezposelnosti.

Kot nevarnost za javni red iz 8. točke prvega odstavka 10. člena zakona se šteje:

-       če je bila prosilcu v zadnjem letu dvakrat ali večkrat izrečena globa v višini več kot 400 EUR za prekršek, ki pomeni kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) ali Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 64/09 – uradno prečiščeno besedilo),

-       če je bil prosilec v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojen ali pa mu je bila izrečena globa za prekršek po Zakonu o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09), Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08), Zakonu o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 60/07 in 77/09) ali Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99, 44/00, 2/04 – ZZdrl-A in 47/04 – ZdZPZ),

-       če je bila prosilcu izrečena stranska sankcija ali stranska kazen izgona tujca iz države na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr. in 76/08 – ZIKS-1C) ali Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo in 5/09 – odl. US).

Kot nevarnost za državo iz 8. točke prvega odstavka 10. člena zakona se šteje:

-       če je bila oseba udeležena pri mednarodno organiziranih dejavnostih v Republiki Sloveniji ali zunaj nje, s katerimi se ogroža njena varnost in obstoj ali škoduje varnostnim, političnim, gospodarskim in drugim vitalnim interesom države oziroma mednarodne skupnosti,

-       če obstajajo razlogi za sum, da oseba pripada, sodeluje, podpira ali kako drugače pomaga organizacijam ali skupinam, ki pripravljajo ali izvršujejo nasilna dejanja,

-       če obstajajo razlogi za sum, da gre za aktivnega ali nekdanjega pripadnika ali sodelavca tujih varnostnih organov ali obveščevalnih služb ter drugih ustanov ali organizacij, katerih delovanje ogroža politične, gospodarske in druge vitalne interese Republike Slovenije,

-       če obstajajo razlogi za sum, da gre za aktivnega ali nekdanjega pripadnika ali simpatizerja političnih strank ali organizacij, ki so v tuji državi prepovedane zaradi zavzemanja za nasilno spremembo ustavne ureditve, in njihovo delovanje pomeni objektivno ogrožanje z ustavo zagotovljenih temeljnih človekovih pravic,

-       če obstajajo razlogi za sum, da gre za osebo, ki se zavzema ali se je v preteklosti javno zavzemala za uveljavitev idej, ki razpihujejo nacionalno, versko ali rasno sovraštvo oziroma bi njihovo uresničenje pomenilo storitev kaznivih dejanj zoper človečnost in mednarodno pravo,

-       če obstajajo drugi razlogi za sum o delovanju, ki je neposredno usmerjeno v ogrožanje varnosti ali obstoja države ali škoduje drugim vitalnim interesom države oziroma mednarodne skupnosti.

Kot nevarnost za obrambo države iz 8. točke prvega odstavka 10. člena zakona se šteje:

-       če je oseba aktivno sodelovala v agresiji na Republiko Slovenijo, bodisi v funkciji poveljevanja ali neposrednega bojnega delovanja,

-       če je oseba sodelovala pri nezakonitih dejavnostih JLA po 18. 7. 1991, zlasti pa pri uničevanju premičnega in nepremičnega premoženja ter nezakonitem prisvajanju,

-       če obstajajo razlogi za sum, da je oseba aktivni ali nekdanji poklicni pripadnik sovražnih tujih oboroženih sil ali pripadnik sovražnih paravojaških formacij, če od njegovega udejstvovanja ni poteklo več kot 15 let,

-       če obstajajo razlogi za sum o obveščevalnem delovanju osebe v korist tujih vojaških ali drugih obveščevalnih služb oziroma držav proti Republiki Sloveniji,

-       če obstajajo drugi razlogi za sum o delovanju, ki je neposredno usmerjeno v ogrožanje obrambnih interesov države oziroma, ki neposredno škodljivo vpliva na obrambno moč države.

Kot nepismena se šteje tista oseba, ki ima končanih manj kot šest razredov osnovne šole, kar dokaže s potrdilom izobraževalne institucije, kjer je oseba zaključila šolanje.

Okoliščine, ki vplivajo na soglasje Vlade Republike Slovenije iz četrtega odstavka 12. člena zakona k sprejemu prosilca v državljanstvo Republike Slovenije, čeprav ni izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka 10. člena zakona, so:

-       če država izvora predpisuje za prenehanje državljanstva izpolnitev pogojev, ki bi za prosilca pomenila ogrožanje njegovega življenja ali eksistence,

-       če bi prenehanje izvornega državljanstva za prosilca pomenilo izgubo lastninske pravice na nepremičnini oziroma pravice do posedovanja nepremičnin.

Okoliščine, ki vplivajo na soglasje Vlade Republike Slovenije iz četrtega odstavka 12. člena zakona k sprejemu prosilca v državljanstvo Republike Slovenije, čeprav ni izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja, so:

-       če je prosilec enkratno ali večkratno odsoten v trajanju več kot 60 dni in manj kot 120 dni na leto zaradi objektivnih okoliščin, ki vplivajo na njegovo življenje (npr. zdravljenje),

-       če je prosilec enkratno ali večkratno odsoten v trajanju več kot 60 dni in manj kot 120 dni na leto zaradi objektivnih okoliščin, ki vplivajo na življenje njegovih družinskih članov (npr. zdravljenje).

Z dnem začetka uporabe te uredbe preneha veljati Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 22. junija 2007.