35.a člen ZPol-UPB7

Res je sicer, da je obdolženec ena izmed oseb, katere navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, vendar je v tretjem odstavku 307. člena ZKP predvidena izjema, sestavljena iz štirih pogojev. Trije so bolj formalne narave (pravilno vabljenje, zagovornikova navzočnosti in predhodno zaslišanje), medtem ko je eden (ne-nujnost navzočnosti) odvisen od predhodne presoje stanja stvari na glavni obravnavi. Po šestem odstavku 364. člena ZKP sodišče v obrazložitvi sodbe navede razloge za vsako posamezno točko sodbe. S slednjim so mišljene točke v izreku sodbe, ki v obravnavanem primeru vsebuje odločbo iz 1., 2., 4. in 7. točke prvega odstavka 359. člena ZKP. Pritožbeno sodišče sicer ne more zanikati določenih spoznavnih učinkov zapisnikov o prepoznavah obdolženčev iz predkazenskega postopka, kar nenazadnje izhaja že iz samih razlogov sodbe v 19. točki obrazložitve, vendar hkrati pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je v istih razlogih postavilo jasno ločnico med zapisnikom o prepoznavi oseb po fotografijah kot delom zbiranja obvestil, ki nimajo procesnopravne veljave, sodba pa nanje ne sme biti oprta in med izpovedbami prič, ki so opisovale, kako so prepoznavo po fotografijah na

Zapisnik o prepoznavi kot kriminalističnem opravilu ni formalen dokaz o prepoznavi; da pridobi formalno dokazno vrednost, je treba zaslišati osebo, ki je prepoznavo po fotografijah opravila.

Na prepoznavo v predkazenskem postopku sodišče ne more neposredno opreti dejanskih ugotovitev, toda z zaslišanjem priče, ki je opravila prepoznavo po fotografijah, se sodišče seznani s potekom in rezultatom prepoznave in s tem postane zapisnik oziroma uradni zaznamek o prepoznavi sestavni del izpovedbe, na katero se sodba lahko opira. Za oceno, ali gre za vdor v smislu velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena KZ, ni edino merilo neposredni način posega v zaprt prostor, ampak tudi, na kakšen način je storilec prišel do sredstva, ki mu je omogočil poseg v zaprt prostor, na primer do ključa, kartice in pin kode za bankomat, ki imata enako funkcijo kot ključ. Če način pridobitve takega sredstva kaže na večjo voljo in s tem na povečano nevarnost storilca kot pri storitvi navadne tatvine, bo tatvina prerasla v kvalificirano obliko.

Prepoznava osumljenca, ki jo opravijo policisti zaradi odkrivanja storilca kaznivega dejanja in je po svoji naravi zgolj obvestilo, ki ga je oseba dala policiji po 2. odstavku 148. člena ZKP, ni nedovoljen dokaz v smislu 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

Prvi element nezakonitosti je v tem, da je v izreku izpodbijane odločbe tožena stranka odločila, da se tožniku omeji gibanje do pravnomočno končanega azilnega postopka, vendar najdlje za tri mesece, kar pa v primeru, ko je omejitev gibanja izrečena samo zaradi ugotavljanja istovetnosti, ne ustreza besedilu in pomenu določila 5. odstavka 27. člena ZAzil. Drugi element, zaradi katerega je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, se nanaša na utemeljitev izpodbijanega akta, da je omejitev gibanja potrebna, ker šele z izkaznico prosilca za azil, ki velja kot dokument o istovetnosti po določilu 57. člena ZAzil, prosilec lahko uveljavlja tudi ostale pravice iz 43. člena ZAzil. Izpodbijana odločba je v nasprotju z določili 13. in 15. člena Direktive št. 2003/9/EC, ki določata pravico do materialnih pogojev za sprejem prosilca za azil (v obliki storitev, finančne pomoči, vavčerja ali kombinacije teh oblik) in pravico do zdravstvenega varstva (to sta pravici, ki sta v nacionalni pravni red preneseni z določili 2. in 3. alineje 1. odstavka 43. člena Zazil). Sodišče na podlagi določil 125. člena Ustave in 1. odstavka 3. člena in 11. člena Zakona o sodiščih (sodnik je pri uporabi