33. člen ZFPPIPP-A

Člen 24 ZIZ predvideva dva različna dejanska položaja v zvezi z odstopom od načela formalne legalitete v subjektivnem smislu. Tako lahko upnik že v predlogu za izvršbo predlaga dovolitev izvršbe zoper nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ). Sklep o izvršbi se torej v takem primeru ne nanaša na dolžnika po izvršilnem naslovu, temveč na njegovega materialnopravnega naslednika. Le-ta ima posledično kot dolžnik po sklepu o izvršbi možnost vložitve rednega ugovora zoper le-tega in lahko v njem uveljavlja vse ugovorne razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu prvega odstavka 55. člena ZIZ. Drug možen položaj iz člena 24 ZIZ pa je, ko pride do prehoda obveznosti ali predmeta izvršbe (torej do materialnopravnega nasledstva) med samim izvršilnim postopkom in upnik posledično predlaga, da se že dovoljena izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika – pravnega naslednika dolžnika po sklepu o izvršbi. Tudi tak novi dolžnik ima pravico do obrambe pred izvršbo, vendar v manjšem obsegu kot prvotni dolžnik po sklepu o izvršbi. Skladno s prvim odstavkom 56.a člena ZIZ lahko tako novi dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi (le) iz raz

Sodišče je spregledalo prehodno določbo drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, v skladu s katero se spremenjena ureditev pravnih posledic izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Ker je toženec svoj poslovni delež v družbi že 27. 6. 2006 odsvojil in ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije 29. 10. 2007 ni bil več njen družbenik, ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP.

Pritožba pa utemeljeno graja neskladnost sprejete odločitve prvostopnega sodišča z drugim odstavkom 155. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) o prepovedi povratne veljave pravnih aktov. Sodišče prve stopnje je skladno s prehodno določbo 33. člena ZFPPIPP–A odločitev o nadaljevanju postopka oprlo na spremenjeno določbo šestega in sedmega odstavka 442. člena zakona, saj je bila družba iz sodnega registra izbrisana po uveljavitvi novele. Upoštevalo je dejstvo, da je imel družbenik, ki je iz družbe izstopil dne 20. 3. 2009, v zadnjih dveh letih pred izbrisom družbe iz sodnega registra, položaj njenega družbenika. Takšna odločitev prvostopnega sodišča pa je v nasprotju z Ustavno odločbo U-I-285/10 z dne 7. 6. 2012. ZFPPIPP, Ur. l. št. 126 z dne 31. 12. 2007 je v 1. točki sedmega odstavka 442. člena določal, da je aktivni družbenik oseba, ki je imela ob prenehanju izbrisane osebe položaj njenega družbenika. ZFPPIPP- A, Ur. l. št. 40, 29. 5. 2009 je besedilo „ob prenehanju“ nadomestil z besedilom „v zadnjih dveh letih pred prenehanjem“ in v prehodni določbi drugega odstavka 33. člena določil, da se spremenjeni sedmi odstavek uporablja za gospodarske družbe, ki s

Z začetkom stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom in pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom preneha. Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju terjatev zoper odgovorne družbenike samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Postopki izvršbe in zavarovanja terjatev, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, pa se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase.

Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo neskladje zakona v delu, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje presojalo odgovornost toženca za obveznosti izbrisane družbe do tožeče stranke, je pritožbeno sodišče, ne da bi presojalo pravilnost razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi ustavne odločbe lahko le ugotovilo, da na podlagi neustavnega določila 2. odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, za toženca ni mogoče uporabiti določb zakona o aktivnem družbeniku.

Sodišče prve stopnje, ki je o ugovoru dolžnice v obravnavanem primeru odločalo na podlagi drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, je odločalo na podlagi zakonske določbe, ki je, kolikor se nanaša na dolžnico, v neskladju z Ustavo. Dolžnici je namreč nesporno pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZFPPIPP-A.

Revident v obravnavani zadevi nima položaja aktivnega družbenika, saj ni izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP (pred novelo ZFPPIPP-A), ker revident ob izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ni imel več položaja njenega družbenika. Ker revident ni aktivni družbenik izbrisane družbe, ni podan temelj za njegovo solidarno odgovornost za neplačane obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, zato tudi ni podlage za izdajo sklepa o izvršbi na revidentova denarna sredstva (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012).

Revident v obravnavani zadevi nima položaja aktivnega družbenika, saj ni izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP (pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A), ker revident ob izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ni imel več položaja njenega družbenika. Ker revident ni aktivni družbenik izbrisane družbe, ni podan temelj za njegovo solidarno odgovornost za neplačane obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, zato tudi ni podlage za izdajo sklepa o izvršbi na revidentova denarna sredstva (glej tudi odločbo Ustavnega sodišč RS U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012).

Ker družba, zoper katero je bil začet sodni postopek po izbrisu ne obstaja več, predstavlja ureditev v 442. čl. ZFPPIPP pravno podlago za nadaljevanje postopka zoper njene družbenike kot pravne naslednike.

Novi dolžnik ugovora, da obveznost izbrisane družbe ni prešla nanj, ker je bil le formalno vpisan kot družbenik te družbe, ne more uspešno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe. S pritožbo bi lahko uspel v primeru, če bi dokazal, da iz podatkov AJPES ne izhaja zakonska domneva, da je bil aktivni družbenik izbrisane družbe.

Pritožnik v času izbrisa prvotnega dolžnika iz sodnega registra (še pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-A) ni bil več družbenik prvotnega dolžnika, zaradi česar ni podlage za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper njega.

Glede na zgoraj navedene določbe ZFPPIPP je v izpodbijanem sklepu torej napačno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo na stani dolžnice, da dokaže, da ni bila aktivna družbenica izbrisane družbe. Glede na navedbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu (prvi odstavek na tretji strani) pa pritožbeno sodišče še pripominja, da dolžnica kot manjšinska družbenica ni mogla vplivati na upravljanje in poslovanje izbrisane družbe, saj slednja zaradi velikosti svojega deleža, ki ne predstavlja niti desetino osnovnega kapitala, ni upravičena niti zahtevati sklica skupščine (prvi odstavek 511. člena Zakona o gospodarskih družbah -ZGD-1), na kateri družbeniki sprejemajo sklepe in uresničujejo svoje družbeniške aktivnosti (505. člen ZGD-1). Kot izhaja iz izpiska sodnega registra dolžnica tudi ni bila oseba pooblaščena za zastopanje družbe in tudi ni bila članica organov nadzora družbe, tako da tudi ni bila vključena v poslovodenje družbe in torej ni imela možnosti ne sprejemati, ne vplivati na temeljne (strateške) odločitve družbe (primerjaj sodbo VS RS II Ips 53/2008). Prav tako dolžnica ni imela pogojev za to, da bi podala predlog za začetek stečajnega postopka. Določba prvega odsta