Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda

(1)Ta pravilnik določa način in obseg izvajanja, pogoje za izvajalce monitoringa stanja površinskih voda ter način in obliko poročanja o monitoringu stanja površinskih voda v skladu z:

-       Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2014/101/EU z dne 30. oktobra 2014 o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 311 z dne 31. 10. 2014, str. 32),

-       Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24. 12. 2008, str. 84), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2013/39/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike (UL L 226, 24. 8. 2013, str. 1) in

-       Direktivo Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (UL L 201, 1. 8. 2009, str. 36).

(2)Monitoring stanja površinskih voda vključuje tudi monitoring hidroloških pojavov v delu, ki se nanaša na kemijsko in ekološko stanje vodnih teles površinskih voda.

(1)Ta pravilnik se uporablja za monitoring stanja vodnih teles površinskih voda, določenih s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda, ali njihove dele ali skupine.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se za vodna telesa teritorialnega morja ne uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na:

-       ekološko stanje obalnih voda in

-       spremljanje vrednosti parametrov kemijskega stanja in posebnih onesnaževal v organizmih.

(3)Za umetna in močno preoblikovana vodna telesa se navajanje ekološkega stanja šteje za navajanje ekološkega potenciala, razen, kadar ta pravilnik določa drugače.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.analizna metoda je zaporedje postopkov, ki se uporabljajo pri merjenju posameznega parametra;

2.meja zaznavnosti je izhodni merilni signal ali vrednost koncentracije nad katero je mogoče z opredeljeno ravnijo zaupanja potrditi, da se vzorec razlikuje od slepega vzorca, ki ne vsebuje zadevnega parametra;

3.meja določljivosti je opredeljeni mnogokratnik meje zaznavnosti pri koncentraciji parametra, ki jo je mogoče določiti s sprejemljivo natančnostjo in točnostjo. Mejo določljivosti je mogoče izračunati z uporabo ustrezne standardne raztopine ali vzorca in jo je mogoče določiti prek najnižje kalibracijske točke na kalibracijski krivulji z izključitvijo slepega vzorca;

4.merilna negotovost je nenegativen parameter, povezan z merilnim rezultatom, ki označuje raztros vrednosti, ki jih je na podlagi opravljenih informacij mogoče pripisati merjeni veličini;

5.razširjena merilna negotovost rezultata meritve označuje interval okoli tega rezultata v katerem z določeno statistično verjetnostjo pričakujemo pravo vrednost merjene veličine;

6.posebno varstveno območje je območje v skladu s predpisom, ki ureja posebna varstveno območja (območja Natura 2000).

Izvajanje monitoringa stanja površinskih voda obsega:

-       vzpostavitev mreže mest vzorčenja za ugotavljanje kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda,

-       vzpostavitev mreže mest vzorčenja za ugotavljanje ustreznosti glede na dodatne zahteve v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda,

-       vzorčenje in analize v skladu s programom nadzornega oziroma operativnega monitoringa iz 28. člena tega pravilnika,

-       preiskovalni monitoring in

-       vodenje evidence o mestih vzorčenja za ugotavljanje kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda.

(1)Mreža mest vzorčenja je več mest vzorčenja povezanih v merilni sistem, ki omogoča ugotavljanje kemijskega in ekološkega stanja, značilnega za površinske vode vsakega povodja oziroma porečja. Na mestih vzorčenja, ki so vključena v mrežo mest vzorčenja, se zagotovijo podatki o hidroloških parametrih ter meritve parametrov kemijskega stanja in elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda, vključno z zbiranjem in prenosom rezultatov meritev.

(2)Hidrološki parametri iz prejšnjega odstavka so:

-       vodostaj in pretok za reke,

-       vodostaj, zadrževalni čas ter dotok in iztok za jezera in

-       vodostaj in višina valov za obalno vodo.

(3)Mreža mest vzorčenja za monitoring stanja površinskih voda se vzpostavi tako, da se zagotovi skladen in izčrpen pregled kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda v vsakem povodju in porečju ter omogoči opredelitev kemijskega stanja vodnih teles površinskih voda ter razvrstitev vodnih teles površinskih voda ter umetnih in močno preoblikovanih vodnih teles v pet razredov ekološkega stanja oziroma ekološkega potenciala.

Vzpostavitev mreže mest vzorčenja iz prve in druge alinee 4. člena tega pravilnika obsega:

-       načrtovanje in izbiro ter določitev mest vzorčenja za ugotavljanje kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda in

-       načrtovanje in izbiro ter določitev mest vzorčenja, značilnih za ugotavljanje ustreznosti vode glede na dodatne zahteve v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda.

(1)Nadzorni monitoring zajema obdobje enega koledarskega leta in se izvaja enkrat v vsakem obdobju veljavnosti načrta upravljanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, tako da se:

-       oceni celovito stanje površinske vode v vsakem povodju ali porečju na posameznem vodnem območju,

-       spremeni in dopolni prikaz vplivov človekove dejavnosti na stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda,

-       omogoči smotrno in učinkovito načrtovanje programa monitoringa stanja površinskih voda za naslednje obdobje,

-       oceni dolgoročne spremembe naravnih razmer in

-       oceni dolgoročne spremembe, nastale zaradi široko razširjenih človekovih dejavnosti.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko nadzorni monitoring izvede v obdobju vsakega tretjega načrta upravljanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če:

-       je iz rezultatov nadzornega monitoringa iz prejšnjega obdobja razvidno, da je zadevno vodno telo doseglo dobro stanje, in

-       je iz rezultatov pregleda vplivov človekove dejavnosti na stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda, razvidno, da se vplivi na zadevno vodno telo niso spremenili.

(1)Nadzorni monitoring se izvaja na zadostnem številu vodnih teles površinske vode, tako da se zagotovi dovolj mest vzorčenja za oceno celovitega stanja površinske vode v vsakem povodju ali porečju na posameznem vodnem območju. Pri izbiri teh vodnih teles je treba zagotoviti, da se stanje spremlja zlasti na mestih kjer:

-       je pretok pomemben za vodno območje kot celoto, vključno z mesti na velikih rekah, kadar je prispevna površina večja od 2.500 km2,

-       je količina vode pomembna za vodno območje kot celoto, vključno z jezeri in vodnimi zadrževalniki s površino večjo od 0,5 km2 in obalnimi vodami,

-       vodno telo prečka državna meja ali po vodnem telesu teče državna meja in se kemijsko oziroma ekološko stanje ugotavlja na podlagi mednarodnih sporazumov, in

-       je potrebno oceniti obremenitve z onesnaževalom, ki se prenese čez državno mejo ali v morje.

(2)V mrežo mest vzorčenja za nadzorni monitoring se vključijo tudi mesta vzorčenja iz priloge Odločbe Komisije z dne 17. avgusta 2005 o vzpostavitvi registra mest, ki bodo sestavljala interkalibracijsko mrežo, v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2005/646/ES) (UL L št. 243 z dne 19. 9. 2005, str. 1).

(1)Nadzorni monitoring se na vsakem mestu vzorčenja iz prejšnjega člena izvaja za:

-       parametre kemijskega stanja, ki se odvajajo v vode na povodju ali porečju,

-       posebna onesnaževala, ki se v pomembnih količinah odvajajo v vode na povodju ali porečju,

-       vse biološke elemente kakovosti ekološkega stanja,

-       vse splošne fizikalno-kemijske parametre, in

-       vse hidromorfološke elemente kakovosti ekološkega stanja.

(2)Obseg meritev in analiz kemijskega in ekološkega stanja se določi v programu nadzornega monitoringa.

(1)Operativni monitoring se izvaja skozi celotno obdobje veljavnosti načrtov upravljanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, tako da se:

-       določi stanje tistih vodnih teles površinskih voda, za katera je bilo v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda, ocenjeno, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev,

-       oceni kakršnekoli spremembe stanja vodnih teles iz prejšnje alinee zaradi izvajanja programa ukrepov in

-       zagotovi kontinuirano spremljanje stanja na posameznih vodnih telesih površinskih voda.

(2)Pri pripravi programa operativnega monitoringa se upošteva:

-       podatke in informacije iz analize vplivov človekove dejavnosti na stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda in

-       rezultate nadzornega monitoringa.

(3)Pogostost operativnega monitoringa se lahko zmanjša, če se na podlagi podatkov in informacij iz prejšnjega odstavka ugotovi, da vpliv na vodno telo površinske vode ni pomemben, ali če se ustrezna obremenitev odstrani.

(1)Operativni monitoring se izvaja za vsa vodna telesa površinske vode, za katera velja da:

-       je bilo na podlagi analize vplivov človekovih dejavnosti na stanje površinskih voda ali rezultatov nadzornega monitoringa ocenjeno, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev,

-       se izvajajo ukrepi zaradi doseganja dobrega stanja površinskih voda ali ukrepi, da se prepreči poslabšanje stanja površinskih voda, in

-       ne dosegajo dobrega stanja.

(2)Operativni monitoring se izvaja tudi za vodno telo ali njegov del:

-       v katerega se odvajajo odpadne vode, ki povzročajo onesnaženost s parametri kemijskega stanja ali posebnimi onesnaževali ali splošnimi fizikalno-kemijskimi parametri ekološkega stanja površinskih voda,

-       ki je obremenjen zaradi znatnega vpliva razpršenih virov onesnaževanja,

-       ki je obremenjen zaradi znatnega vpliva hidromorfoloških sprememb,

-       kjer se odvzema površinska voda za oskrbo s pitno vodo in

-       ki leži na posebnem varstvenem območju.

(3)Mesta vzorčenja za operativni monitoring se izberejo tako, da se:

-       zagotovi dovolj mest vzorčenja na vsakem vodnem telesu površinskih voda za ocenitev obsega in vpliva točkovnega vira za vodna telesa, ogrožena zaradi pomembnih točkovnih obremenitev. Kadar vodno telo obremenjuje več točkovnih virov, se mesta vzorčenja lahko izberejo tako, da se oceni velikost in vpliv teh obremenitev kot celote;

-       zagotovi dovolj mest vzorčenja v izbranih vodnih telesih površinskih voda za ocenitev velikosti in vpliva razpršenih obremenitev za vodna telesa, ogrožena zaradi pomembnih razpršenih obremenitev. Vodna telesa se izberejo tako, da so reprezentativna za določanje relativnega tveganja nastanka razpršenih obremenitev in relativnega tveganja, da se ne doseže dobro ekološko stanje površinskih voda ter relativnega tveganja, da se ne doseže dodatnih zahtev na posebnih varstvenih območjih;

-       zagotovi dovolj mest vzorčenja v izbranih vodnih telesih površinskih voda za oceno velikosti in vpliva hidromorfoloških obremenitev za vodna telesa, ogrožena zaradi pomembnih hidromorfoloških obremenitev. Izbor vodnih teles mora kazati celoten vpliv hidromorfološke obremenitve na vsa vodna telesa;

-       zagotovi vzorčno mesto na samem mestu odvzema vode ali na drugem mestu pred vstopom v postopek obdelave vode za vodna telesa ali njihove dele, kjer se odvzema površinska voda za oskrbo s pitno vodo.

(1)Operativni monitoring se izvaja na vsakem mestu vzorčenja iz prejšnjega člena za tiste elemente kakovosti, ki kažejo posamezne obremenitve vodnega telesa ali vodnih teles, da se oceni velikost obremenitev in vpliv teh obremenitev na vodna telesa površinske vode.

(2)Operativni monitoring se izvaja za:

-       parametre kemijskega stanja, ki se odvajajo v vodno telo,

-       metrike, s katerimi se vrednoti biološki element ali elemente kakovosti, ki so najbolj občutljivi na ugotovljene obremenitve vodnih teles,

-       posebna onesnaževala in splošne fizikalno-kemijske parametre, ki se v pomembnih količinah odvajajo v vodno telo ali telesa,

-       parametre, s katerimi se vrednoti hidromorfološki element kakovosti, ki je najbolj občutljiv na ugotovljeno obremenitev, in

-       snovi, ki se odvajajo v površinsko vodo v pomembnih količinah in bi lahko vplivale na stanje vodnega telesa ali njegovega dela, kjer se odvzema površinska voda za oskrbo s pitno vodo, ter se v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, spremljajo zaradi ugotavljanja zdravstvene ustreznosti pitne vode.

(3)Obseg meritev in analiz kemijskega in ekološkega stanja se določi v programu operativnega monitoringa.

(1)Preiskovalni monitoring se oblikuje za vodna telesa površinskih voda, kjer je treba ugotoviti:

-       razloge za prekoračitve okoljskih standardov kakovosti ali mejnih vrednosti za dobro ekološko stanje, če ti niso znani,

-       vzroke za nedoseganje ciljev, če nadzorni monitoring pokaže, da okoljski cilji za vodno telo ne bodo doseženi, operativni monitoring pa še ni vzpostavljen, ali

-       velikost in vplive naključnega onesnaženja.

(2)Preiskovalni monitoring se izvaja za tiste parametre in metrike ter v takšnem obsegu, kot je potrebno za ugotavljanje iz prejšnjega odstavka.

(3)Rezultati preiskovalnega monitoringa se uporabijo pri pripravi programov ukrepov za primere iz prvega odstavka tega člena.

(1)Monitoring snovi z nadzornega seznama iz predpisa, ki ureja stanje površinskih voda, se izvaja na izbranih reprezentativnih mestih vzorčenja v obdobju najmanj 12 mesecev. Monitoring vsake snovi z nadzornega seznama se začne v šestih mesecih po njeni uvrstitvi na ta seznam.

(2)Za monitoring snovi iz prejšnjega odstavka se izbereta vsaj dve reprezentativni mesti vzorčenja. Pri izbiri reprezentativnih mest vzorčenja, pogostosti in časa monitoringa za vsako snov se upoštevajo vzorci uporabe in možna prisotnost teh snovi.

(3)Monitoring snovi iz prejšnjega odstavka se vključi v program monitoringa iz 27. člena tega pravilnika.

(4)Če je na podlagi obstoječih programov monitoringa ali strokovnih podlag na voljo dovolj primerljivih, reprezentativnih in nedavnih podatkov monitoringa posameznih parametrov snovi iz prvega odstavka tega člena ter je bil monitoring teh snovi izveden z uporabo metodologij, ki izpolnjujejo zahteve tehničnih smernic za spremljanje snovi z nadzornega seznama, dodatnega monitoringa teh snovi ni treba izvesti.

(1)Na mestih vzorčenja nadzornega in operativnega monitoringa je potrebno vzorčiti z enakomernimi presledki.

(2)V obdobju nadzornega monitoringa se meritve parametrov kemijskega stanja izvajajo:

-       enkrat mesečno v vodi,

-       vsaj enkrat letno v organizmih za snovi, za katere so s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, določeni okoljski standardi kakovosti, izraženi kot vrednost parametra kemijskega stanja v tkivu organizmov,

-       enkrat na tri leta v sedimentu oziroma organizmih za snovi, za katere je s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, določeno, da se zaradi zagotavljanja dolgoročne analize trendov koncentracij spremljajo v sedimentu oziroma živih organizmih.

(3)V okviru operativnega monitoringa se pogostost meritev parametrov kemijskega stanja določi tako, da se zagotovi dovolj podatkov za zanesljivo oceno stanja ustreznega parametra in časovni razmiki niso večji od:

-       enega meseca za meritve parametrov kemijskega stanja v vodi,

-       enega leta za meritve parametrov kemijskega stanja v organizmih za snovi, za katere so s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, določeni okoljski standardi kakovosti, izraženi kot vrednost parametra kemijskega stanja v tkivu organizmov,

-       treh let za meritve parametrov kemijskega stanja v sedimentu oziroma organizmih za snovi, za katere je s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, določeno, da se zaradi zagotavljanja dolgoročne analize trendov koncentracij spremljajo v sedimentu oziroma organizmih.

(4)V okviru preiskovalnega monitoringa se analize parametrov izvajajo s tako pogostostjo, da se zagotovi zadostno število rezultatov meritev in analiz za ugotavljanje vzrokov in razlogov iz prve in druge alinee 13. člena ter velikosti in vplivov naključnega onesnaženja iz tretje alinee prvega odstavka 13. člena tega pravilnika.

(5)Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se lahko v programu monitoringa iz 27. člena tega pravilnika za meritve parametrov kemijskega stanja v sedimentu oziroma organizmih določi pogostost meritev, ki odstopa od zahtev iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, če je na podlagi tehničnega znanja in strokovne presoje upravičeno izvajanje meritev v drugačnih časovnih presledkih.

(6)Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se lahko monitoring snovi bromirani difeniletri, živo srebro in njegove spojine, poliaromatski ogljikovodiki (PAH), tributilkositrove spojine (tributilkositrov kation), perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS), dioksini in dioksinom podobne spojine, heksabromociklododekan (HBCDD), heptaklor in heptaklor epoksid izvaja manj pogosto, kot je to določeno v:

-       drugi alineji drugega odstavka oziroma drugi alineji tretjega odstavka tega člena, če je monitoring reprezentativen in že obstaja statistično trdno izhodišče za prisotnost teh snovi v vodnem okolju,

-       tretji alineji drugega odstavka oziroma tretji alineji tretjega odstavka tega člena, če je na podlagi tehničnega znanja in strokovne ocene upravičeno izvajanje monitoringa v drugačnih časovnih presledkih.

(7)Meritve snovi z nadzornega seznama iz predpisa, ki ureja stanje površinskih voda, se izvajajo najmanj enkrat letno.

(1)Izvajanje meritev in analiz monitoringa kemijskega stanja obsega:

-       vzorčenje površinskih voda,

-       pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev,

-       prevzem vzorcev v laboratoriju,

-       pripravo vzorcev v laboratoriju, merjenje in analizo vzorcev površinskih voda,

-       vrednotenje rezultatov analiz za ugotavljanje kemijskega stanja celotnega vodnega telesa površinske vode in

-       izdelavo poročila o opravljenih meritvah in analizah.

(2)Za analize vzorcev se uporabljajo analizne metode, vključno z laboratorijskimi, terenskimi in on-line metodami, ki:

-       so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC-17025, ki je na vpogled pri organu, pristojnem za standardizacijo, ali v skladu z drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom in

-       ustrezajo minimalnim izvedbenim merilom za analizne metode.

(3)Posode za vzorce, reagenti ali metode za konzerviranje dela vzorca za analizo enega ali več parametrov kemijskega stanja, razpošiljanje in shranjevanje vzorcev ter priprava vzorcev za analizo ne smejo vplivati na rezultate meritev. Vzorce je treba hraniti v posodah iz materialov, kot je določeno s standardom SIST EN ISO 5667-3.

(1)Analizne metode morajo temeljiti na merilni negotovosti 50 odstotkov ali manj (k=2), ocenjeno na ravni ustreznih okoljskih standardov kakovosti v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, in meji določljivosti, ki znaša 30 odstotkov vrednosti ustreznega okoljskega standarda kakovosti ali manj.

(2)Če za dani parameter okoljskih standardov kakovosti ni na voljo ali če ni na voljo analiznih metod, ki izpolnjujejo minimalna izvedbena merila iz prejšnjega odstavka, se uporabi najboljše razpoložljive tehnike, ki ne povzročajo nesorazmerno visokih stroškov.

(1)Izvajalec posameznih nalog monitoringa kemijskega stanja, ki se nanašajo na vzorčenje in analize parametrov kemijskega stanja po tem pravilniku, mora:

1.uporabljati sistem vodenja kakovosti v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC-17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom,

2.dokazovati svojo usposobljenost za analizo parametrov kemijskega stanja, katerih meritve izvaja, na naslednji način:

-  z udeležbo v programih preskušanja strokovne usposobljenosti za parametre kemijskega stanja pri koncentracijah, ki so značilne za programe monitoringa kemijskega stanja v skladu s tem pravilnikom, in

-  z analizo dostopnih referenčnih materialov, ki so reprezentativni za zbrane vzorce in vsebujejo ustrezne ravni koncentracij glede na okoljske standarde kakovosti v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda.

(2)Programe preskušanja strokovne usposobljenosti iz prve alinee 2. točke prejšnjega odstavka in prve alinee 2. točke prvega odstavka 22. člena tega pravilnika organizirajo akreditirane, mednarodno ali nacionalno priznane organizacije, ki izpolnjujejo zahteve standarda SIST EN ISO/IEC 17043 ali drugega enakovredno mednarodno priznanega standarda. Rezultati udeležbe v teh programih se ocenijo na podlagi sistemov točkovanja, določenih v standardu SIST EN ISO/IEC 17043, standardu ISO-13528 ali drugem enakovrednem mednarodno priznanem standardu.

(1)V obdobju nadzornega monitoringa se analize posebnih onesnaževal in splošnih fizikalno-kemijskih parametrov izvajajo s pogostostjo, ki je za te elemente kakovosti ekološkega stanja določena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Za biološke in hidromorfološke elemente kakovosti se analize izvedejo vsaj enkrat v obdobju nadzornega monitoringa.

(2)Za operativni monitoring se pogostost analiz posameznih elementov kakovosti ekološkega stanja določi tako, da se zagotovi dovolj podatkov za zanesljivo oceno stanja ustreznega elementa kakovosti in časovni razmiki niso večji od tistih, določenih v prilogi 1 tega pravilnika.

(3)Za preiskovalni monitoring se analize elementov kakovosti izvajajo s tako pogostostjo, da se zagotovi zadostno število rezultatov analiz za ugotavljanje vzrokov in razlogov iz prve in druge alinee 13. člena ter velikosti in vplivov naključnega onesnaženja iz tretje alinee prvega odstavka 13. člena tega pravilnika.

(4)Izbrana pogostost monitoringa mora upoštevati spremenljivost parametrov zaradi naravnih razmer in človekovega vpliva ter mora zagotavljati sprejemljivo raven zaupanja in natančnost rezultatov analiz. Čas vzorčenja je treba izbrati tako, da je vpliv sezonskih nihanj na rezultate čim manjši in je tako zagotovljeno, da rezultati analiz odražajo spremembe v vodnem telesu, ki so nastale zaradi človekovega obremenjevanja. Kadar je to potrebno, se v različnih letnih časih istega leta izvedejo dodatne analize.

(5)V programu monitoringa se lahko določi drugačna pogostost monitoringa od predpisane, če je to potrebno zaradi večje zanesljivosti rezultatov vrednotenja ekološkega stanja.

Izvajanje monitoringa ekološkega stanja obsega:

-       merjenje temperature vode, električne prevodnosti, pH, nasičenosti vode s kisikom, koncentracije v vodi raztopljenega kisika, prosojnosti in drugih parametrov, ki se jih meri na mestu vzorčenja,

-       vzorčenje površinskih voda,

-       pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev,

-       prevzem vzorcev v laboratoriju,

-       pripravo vzorcev v laboratoriju, merjenje in analizo vzorcev površinskih voda,

-       vrednotenje rezultatov analiz za ugotavljanje ekološkega stanja celotnega vodnega telesa površinske vode in

-       izdelavo poročila o opravljenih meritvah in analizah.

(1)Za vzorčenje posameznih bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja, laboratorijsko obdelavo vzorcev, izračune posameznih metrik in vrednotenje ekološkega stanja s posameznimi biološkimi elementi kakovosti ekološkega stanja se uporabljajo metodologije iz preglednice 1 iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)Za ocenjevanje hidromorfoloških elementov kakovosti ekološkega stanja in vrednotenje ekološkega stanja s posameznimi hidromorfološkimi elementi kakovosti ekološkega stanja se uporabljajo metodologije iz preglednice 1 iz priloge 2 tega pravilnika.

(3)Metodologije iz prvega in drugega odstavka tega člena so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ter so na vpogled na sedežu ministrstva.

(4)Za analize splošnih fizikalno-kemijskih parametrov in posebnih onesnaževal se uporabljajo analizne metode, ki ustrezajo pogojem iz drugega odstavka 15. člena tega pravilnika in minimalnim izvedbenim merilom iz 16. člena tega pravilnika. Posode za vzorce, reagenti ali metode za konzerviranje dela vzorca za analizo enega ali več splošnih fizikalno-kemijskih parametrov ali posebnih onesnaževal, razpošiljanje in shranjevanje vzorcev ter priprava vzorcev za analizo ne smejo vplivati na rezultate meritev. Vzorce je treba hraniti v posodah iz materialov, kot je določeno s standardom SIST EN ISO 5667-3.

(5)Metodologije za monitoring ekološkega stanja iz tega člena morajo ustrezati zahtevam standardov, navedenih v preglednici 2 iz priloge 2 tega pravilnika, ali zahtevam drugih enakovrednih mednarodno priznanih standardov, če dajejo rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim s standardi iz preglednice 2 iz priloge 2 tega pravilnika.

(1)Metodologije za vzorčenje in vrednotenje ekološkega stanja s posameznimi biološkimi elementi kakovosti vsebujejo:

1.navedbo tipov površinskih voda, za katere je metodologija izdelana,

2.referenčne razmere za tipe iz prejšnje točke,

3.postopke vzorčenja,

4.način laboratorijske obdelave vzorcev,

5.sezname taksonov s predpisano stopnjo determinacije za posamezne biološke elemente kakovosti ter njihove šifre, skupaj z vrednostmi za izračune posameznih metrik,

6.metode izračuna metrik, pomembne za vrednotenje s posameznimi biološkimi elementi kakovosti, za tipe površinskih voda iz 1. točke tega odstavka,

7.metode normalizacije in transformacije posamezne metrike in

8.metode razvrščanja vodnih teles v razrede ekološkega stanja.

(2)Metodologije za ocenjevanje in vrednotenje ekološkega stanja s posameznimi hidromorfološkimi elementi kakovosti vsebujejo:

1.postopek izvedbe popisa hidromorfoloških elementov in

2.metodo ocene spremenjenosti hidromorfoloških elementov na podlagi rezultatov popisa in analize podatkov razpoložljivih zbirk prostorskih podatkov.

(1)Izvajalec posameznih nalog monitoringa ekološkega stanja, ki se nanašajo na vzorčenje in analize posebnih onesnaževal in splošnih fizikalno-kemijskih parametrov v skladu s tem pravilnikom, mora:

1.uporabljati sistem vodenja kakovosti v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC-17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom,

2.dokazovati svojo usposobljenost za analizo posebnih onesnaževal in splošnih fizikalno-kemijskih parametrov ekološkega stanja, katerih meritve izvaja, na naslednji način:

-  z udeležbo v programih preskušanja strokovne usposobljenosti za posebna onesnaževala in splošne fizikalno-kemijske parametre ekološkega stanja pri koncentracijah, ki so značilne za programe monitoringa ekološkega stanja v skladu s tem pravilnikom, in

-  z analizo dostopnih referenčnih materialov, ki so reprezentativni za zbrane vzorce in vsebujejo ustrezne ravni koncentracij glede na mejne vrednosti razredov ekološkega stanja v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko terenske meritve prosojnosti, temperature vode, koncentracije v vodi raztopljenega kisika, nasičenosti vode s kisikom, električne prevodnosti in pH izvaja tudi izvajalec vzorčenja bioloških vzorcev. Izvajalec vzorčenja bioloških vzorcev mora za izvajanje terenskih meritev prosojnosti uporabljati standardno Secchijevo ploščo, za izvajanje terenskih meritev temperature vode, koncentracije v vodi raztopljenega kisika, nasičenosti vode s kisikom, električne prevodnosti in pH pa mora uporabljati standardno elektrometrično metodo.

(3)Izvajalec posameznih nalog monitoringa ekološkega stanja, ki se nanašajo na vzorčenje in analize bioloških elementov kakovosti, mora biti usposobljen za doseganje stopnje determinacije v skladu z metodologijami iz 20. člena tega pravilnika.

(1)Na mestih vzorčenja na vodnih telesih površinskih voda, kjer se voda odvzema za oskrbo s pitno vodo, se meritve parametrov izvajajo s pogostostjo, določeno glede na število oskrbovanih prebivalcev iz preglednice 2 priloge 1 tega pravilnika.

(2)Na mestih vzorčenja na vodnih telesih površinskih voda ali njihovih delih, ki ležijo na posebnih varstvenih območjih, se analize izvajajo s pogostostjo, ki je za posamezne elemente kakovosti določena za operativni monitoring.

(1)Izvajanje monitoringa na vodnih telesih površinskih voda, kjer se odvzema voda za oskrbo s pitno vodo, obsega:

-       merjenje temperature vode, električne prevodnosti, pH, nasičenosti vode s kisikom, koncentracije v vodi raztopljenega kisika, prosojnosti in drugih parametrov, ki se jih meri na mestu vzorčenja,

-       vzorčenje površinskih voda,

-       pripravo vzorcev, prevoz vzorcev in shranjevanje vzorcev,

-       prevzem vzorcev v laboratoriju,

-       pripravo vzorcev v laboratoriju, mejenje in analizo vzorcev površinskih voda,

-       vrednotenje rezultatov analiz vzorcev iz prejšnje alinee in

-       izdelavo poročila o opravljenih meritvah in analizah.

(2)Za analize vzorcev se uporabljajo analizne metode, vključno z laboratorijskimi, terenskimi in on-line metodami, ki ustrezajo pogojem iz drugega odstavka 15. člena tega pravilnika. Posode za vzorce, reagenti ali metode za konzerviranje dela vzorca za analizo enega ali več parametrov kemijskega stanja, razpošiljanje in shranjevanje vzorcev ter priprava vzorcev za analizo ne smejo vplivati na rezultate meritev. Vzorce je treba hraniti v posodah iz materialov, kot je določeno s standardom SIST EN ISO 5667-3, ki je na vpogled pri organu, pristojnem za standardizacijo.

Izvajalec posameznih nalog monitoringa iz prvega odstavka prejšnjega člena mora izpolnjevati pogoje za izvajalca monitoringa kemijskega stanja iz 17. člena tega pravilnika.

Za izvajanje monitoringa na vodnih telesih površinskih voda ali njihovih delih, ki ležijo na posebnih varstvenih območjih, se uporabljajo določbe 14. do 22. člena tega pravilnika.

(1)Monitoring stanja vodnih teles površinskih voda se izvaja na podlagi programa monitoringa, ki ga pripravi ministrstvo.

(2)Program monitoringa vključuje program monitoringa kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda.

(3)Program monitoringa iz prejšnjega odstavka vključuje tudi program monitoringa na območjih s posebnimi zahtevami.

(4)Monitoring hidroloških parametrov se izvaja na podlagi programa hidrološkega monitoringa, ki ga pripravi ministrstvo.

(1)Program monitoringa mora vsebovati:

-       seznam vodnih teles površinske vode za katera se ugotavlja kemijsko in ekološko stanje v okviru nadzornega monitoringa oziroma v okviru operativnega monitoringa,

-       izbor mest vzorčenja in njihovo določitev s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000,

-       način vzorčenja ter opredelitev in opis postopkov vzorčenja,

-       pogostost vzorčenja ter obseg analiz parametrov kemijskega stanja in posameznih elementov kakovosti ekološkega stanja,«, dosedanja šesta alinea se črta, dosedanja sedma in osma alinea pa postaneta peta in šesta alinea.

-       letni načrt pogostosti vzorčenja ter obseg analiz posameznih elementov kakovosti ekološkega stanja,

-       opredelitev metod vzorčenja in analiznih metod parametrov kemijskega stanja in posameznih elementov kakovosti ekološkega stanja, in

-       oceno finančnih sredstev za izvedbo programa monitoringa, ločeno za monitoring kemijskega in ekološkega stanja.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek mora program monitoringa vsebovati tudi:

-       seznam vodnih teles površinske vode ali njihovih delov, kjer se voda odvzema za oskrbo s pitno vodo,

-       opis posameznega zajetja površinske vode, ki se jo odvzema za pitno vodo, ter podatke o količinah zajete vode in podatek o številu oskrbovanih prebivalcev,

-       izbor mest vzorčenja in njihovo določitev s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1: 5.000,

-       način vzorčenja ter opredelitev in opis postopkov vzorčenja,

-       pogostost vzorčenja ter obseg analiz parametrov površinskih voda, ki so predmet monitoringa,

-       opredelitev analiznih metod in

-       oceno finančnih sredstev za izvedbo programa monitoringa na območjih, kjer se voda odvzema za oskrbo s pitno vodo.

(3)Program hidrološkega monitoringa mora vsebovati:

-       opis mreže merilnih mest,

-       izbor merilnih mest in njihovo določitev s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1: 25.000,

-       letni načrt pogostosti v skladu s prilogo 1 tega pravilnika ter obseg meritev hidroloških parametrov in

-       opredelitev metod za izvajanje meritev ter obdelave merjenih podatkov za hidrološke parametre.

(1)Ministrstvo izdela poročilo o vzorčenju ter o meritvah in analizah, ki so predmet monitoringa stanja vodnih teles površinskih voda.

(2)Poročilo iz prejšnjega odstavka vključuje poročilo o kemijskem in ekološkem stanju vodnih teles površinskih voda in mora vsebovati podatke o:

-       pogostosti in obsegu meritev in analiz,

-       rezultatih meritev in analiz za posamezna mesta vzorčenja,

-       vrednotenju rezultatov meritev in analiz vzorcev za obdobje iz programa monitoringa.

(3)Poročilo iz prvega odstavka tega člena vključuje tudi:

-       poročilo o rezultatih monitoringa vodnih teles površinskih voda, ki se odvzemajo za oskrbo s pitno vodo, ter oceno ustreznosti glede na dodatne zahteve za površinske vode, ki se odvzemajo za oskrbo s pitno vodo, v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, in

-       poročilo o stanju vodnih teles površinskih voda na posebnih varstvenih območjih, kadar je na podlagi analize vplivov človekovih dejavnosti na stanje površinskih voda ali rezultatov nadzornega monitoringa ocenjeno, da ne bodo dosegla svojih okoljskih ciljev in zahtev glede površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja posebna varstvena območja (Natura 2000), in so zato vključena v operativni monitoring površinskih voda.

(4)Sestavni del poročila iz prvega odstavka tega člena je tudi ocena kemijskega stanja vodnih teles površinskih voda in prikaz kemijskega stanja kot grafična priloga, na kateri so označena:

-       z modro barvo vodna telesa površinskih voda, ki imajo dobro kemijsko stanje, in

-       z rdečo barvo vodna telesa površinskih voda, ki ne dosegajo dobrega kemijskega stanja.

(5)Sestavni del poročila iz prvega odstavka tega člena je tudi razvrstitev vodnih teles površinskih voda glede na ekološko stanje oziroma umetnih in močno preoblikovanih vodnih teles glede na ekološki potencial ter prikaz razvrstitve kot grafična priloga, na kateri so označena:

-       z modro barvo vodna telesa površinskih voda, ki so razvrščena v zelo dobro ekološko stanje,

-       z zeleno barvo vodna telesa površinskih voda, ki so razvrščena v dobro ekološko stanje,

-       z rumeno barvo vodna telesa površinskih voda, ki so razvrščena v zmerno ekološko stanje,

-       z oranžno barvo vodna telesa površinskih voda, ki so razvrščena v slabo ekološko stanje,

-       z rdečo barvo vodna telesa površinskih voda, ki so razvrščena v zelo slabo ekološko stanje,

-       z zelenimi in svetlo sivimi progami umetna vodna telesa, ki so razvrščena v dober ali največji ekološki potencial,

-       z rumenimi in svetlo sivimi progami umetna vodna telesa, ki so razvrščena v zmeren ekološki potencial,

-       z oranžnimi in svetlo sivimi progami umetna vodna telesa, ki so razvrščena v slab ekološki potencial,

-       z rdečimi in svetlo sivimi progami umetna vodna telesa, ki so razvrščena v zelo slab ekološki potencial,

-       z zelenimi in temno sivimi progami močno preoblikovana vodna telesa, ki so razvrščena v dober ali največji ekološki potencial,

-       z rumenimi in temno sivimi progami močno preoblikovana vodna telesa, ki so razvrščena v zmeren ekološki potencial,

-       z oranžnimi in temno sivimi progami močno preoblikovana vodna telesa, ki so razvrščena v slab ekološki potencial, in

-       z rdečimi in temno sivimi progami močno preoblikovana vodna telesa, ki so razvrščena v zelo slab ekološki potencial.

(6)Na grafičnih prilogah iz prejšnjega odstavka se s črno piko na karti označijo tista vodna telesa površinskih voda, ki niso dosegla dobrega ekološkega stanja ali dobrega ekološkega potenciala zaradi nedoseganja enega ali več okoljskih standardov kakovosti za posebna onesnaževala, določenih za to vodno telo.

(7)Poročilo iz prvega odstavka tega člena se izdela za vsako obdobje, na katero se nanaša program monitoringa.

(1)Poročilo o monitoringu mora ministrstvo hraniti najmanj deset let.

(2)Podatki monitoringa se hranijo trajno, v bazi podatkov, ki jo vodi ministrstvo in je del informacijskega sistema okolja na področju stanja okolja in njegovih delov v skladu s predpisi o varstvu okolja. Priloga 1: Pogostost monitoringa Priloga 2: Metodologije in standardi za monitoring ekološkega stanja Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)Prvi program monitoringa po tem pravilniku pripravi ministrstvo najpozneje do 30. novembra 2009.

(2)V prehodnem obdobju do priprave prvega programa monitoringa po tem pravilniku se monitoring ekološkega stanja izvaja v skladu z naslednjimi programi agencije »Program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja rek za leto 2006«, »Program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja rek za leto 2007«, »Program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja rek za leto 2008«, »Program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja rek za leto 2009«, »Program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja jezer za leto 2006«, »Program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja jezer za leto 2007«, »Program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja jezer za leto 2008«, »Program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja jezer za leto 2009«, »Program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja morja za leto 2006«, »Program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja morja za leto 2007«, »Program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja morja za leto 2008« in »Program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja morja za leto 2009«.

(3)Pri pripravi poročila o monitoringu stanja površinskih voda v letu 2009 se upoštevajo rezultati monitoringov iz prejšnjega odstavka in rezultati obstoječega imisijskega monitoringa kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo.

(4)Do prve preveritve vodnih teles površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za določanje vodnih teles površinskih voda, se za vrednotenje ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda lahko uporabijo tipi površinskih voda za vrednotenje ekološkega stanja. Opis teh tipov je na vpogled pri ministrstvu in je dostopen na spletni strani ministrstva.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati:

-       Pravilnik o monitoringu kemijskega stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 42/02 in 41/04 – ZVO-1) in

-       Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo (Uradni list RS, št. 40/01 in 41/04 – ZVO-1).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 81/11) vsebuje naslednjo končno določbo: »17. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 73/16) vsebuje naslednjo končno določbo: »8. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.