Uradni list RS, št. 4/09
Sprejel Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano · Pripravljavec (po PISRS) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano · EVA 2008-2311-0150
Uradni vir na PISRS ↗Ta pravilnik določa pogoje za načrtovanje, projektiranje, gradnjo, vzdrževanje, način uporabe in evidentiranje grajenih gozdnih prometnic, načrtovanje, pripravo, uporabo in vzdrževanje negrajenih gozdnih prometnic ter izvajanje gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del z vidika gospodarjenja z gozdovi ter izvajanja posegov v prostor.
Posamezni izrazi uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.grajene gozdne prometnice so gozdne prometnice, katerih kote planuma v mešanem profilu odstopajo od kote terena za več kot 0,5 m na pretežni dolžini trase, sicer so negrajene gozdne prometnice;
2.gozdna cesta je grajena gozdna prometnica, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, je nekategorizirana v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, omogoča racionalen prevoz gozdnih lesnih sortimentov, je javnega značaja, in je vodena v evidenci gozdnih cest;
3.gozdna vlaka je grajena ali negrajena gozdna prometnica, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi;
4.pripravljena gozdna vlaka je negrajena gozdna prometnica, na trasi katere se odstranijo ovire in poravna planum ter opravijo druga potrebna dela. Pripravljena gozdna vlaka ni objekt po predpisih o graditvi objektov;
5.protipožarna preseka je protipožarna gozdna cesta ali protipožarna pot, ki odpira prostor, kjer je z gozdnogospdarskim načrtom opredeljena 1. ali 2. stopnja požarne ogroženosti gozdov, in je v situacijskem poteku prilagojena zahtevam protipožarnega varstva;
6.protipožarna gozdna cesta (protipožarna preseka I kategorije) je grajena in utrjena gozdna prometnica, ki odpira večji požarno ogrožen prostor, kjer delež gozda ali njegova ekonomska vrednost ne utemeljujeta izgradnje gozdne ceste ter je v situacijskem poteku prilagojena predvsem zahtevam protipožarnega varstva. Po tehničnih elementih, obliki projektne dokumentacije in načinu gradnje ustreza gozdni cesti, če ta pravilnik ne določa drugače;
7.protipožarna pot (protipožarna preseka II kategorije) je na pretežni dolžini grajena gozdna prometnica. Namenjena je protipožarnemu varstvu in prevozu s prilagojenimi vozili in kmetijsko mehanizacijo. Po tehničnih pogojih gradnje, obliki potrebne dokumentacije in načinu gradnje ustreza gozdni vlaki, če ta pravilnik ne določa drugače;
8.odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami je sestavni del trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in zajema vsa strokovna opravila in ukrepe, ki ustvarjajo možnost vstopa v gozdni prostor z namenom koriščenja dobrin tega prostora, ob upoštevanju najmanjših poškodb tal, gozdnega sestoja in krajine in obsega načrtovanje in graditev, gozdnih cest, protipožarnih presek in gozdnih vlak;
9.predel odpiranja je prostorsko zaokrožen predel z gozdovi, kjer načrtovan gradbeni poseg spremeni način ali učinkovitost spravila in prevoza lesa;
10.ničelnica gozdne ceste je okvirna os bodoče gozdne ceste, ki je opredeljena s kardinalnimi točkami trase in bistvenimi točkami ničelnice;
11.kardinalne točke trase so začetek in konec načrtovane trase gozdne ceste ter točke, kjer ničelnica gozdne ceste prečka značilne reliefne oblike (pozitivne kardinalne točke: greben, sedlo, …) ali se jih mora bodoča trasa izogniti (negativne kardinalne točke: brlog, kaluža, …);
12.bistvene točke ničelnice so tiste točke ničelnice gozdne ceste na terenu, skozi katere mora potekati bodoča trasa gozdne ceste (sedlo, stojišče žične naprave, prehod preko potoka, lesno skladišče, obračališča ipd.). Bistvene točke ničelnice izbrane trase so na terenu označene z lesenimi količki. Bistvena točka ničelnice je lahko tudi pozitivna kardinalna točka trase;
13.gozdarska investicijska vzdrževalna dela so dela na obstoječih gozdnih prometnicah in protipožarni infrastrukturi;
14.rekonstrukcije gozdnih prometnic so dela, ki jih je potrebno izvesti zaradi izboljšanja njihovih prometnih ali spravilnih, varnostnih lastnosti in s katerimi se ne posega v prostor zunaj 5 m pasu na vsaki strani tlorisne projekcije gozdne prometnice, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta.
(1)Sistem načrtovanja odpiranja gozdov z gozdnimi cestami sestavljata okvirno načrtovanje odpiranja gozdov z gozdnimi cestami in podrobno načrtovanje odpiranja gozdov z gozdnimi cestami. Načrtovanje odpiranja gozdov z gozdnimi cestami izvaja Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).
(2)Z okvirnim načrtovanjem odpiranja gozdov z gozdnimi cestami, ki se izvaja v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja, se določijo prednostna območja za gradnjo gozdnih cest.
(3)S podrobnim načrtovanjem odpiranja gozdov z gozdnimi cestami, ki se izvaja v okviru izdelave elaborata ničelnic gozdne ceste (v nadaljevanju: elaborat ničelnic) in je obvezna podlaga za projektiranje gozdne ceste, se določijo bistveni elementi možnih tras gozdne ceste v predelu odpiranja.
(1)Z elaboratom ničelnic se opredelijo:
- meje predela odpiranja gozdov z gozdnimi cestami, ki zajema zemljiške parcele gozda, s katerih prevladujoči del spravila lesa gravitira na predvideno gozdno cesto,
- bistvene točke možnih ničelnic predlagane gozdne ceste,
- minimalni pogoji za projektiranje in gradnjo, predlog režima uporabe ter omejitve glede načinov spravila lesa.
(2)Priloga elaborata ničelnice je kopija katastrskega načrta (PKN5) na kateri so vrisane najmanj:
- meje predela gozdov, ki se odpira z gozdnimi cestami, z mejami zemljiških parcel in njihovimi številkami,
- meje gozdnogospodarskih prostorskih enot v predelu odpiranja,
- situacije in imena obstoječih gozdnih cest v predelu odpiranja,
- obstoječe in načrtovane vlake v veljavnih gozdnogojitvenih načrtih v predelu odpiranja,
- situacije zakoličenih bistvenih točk ničelnic.
(3)Pobudo za določitev elaborata ničelnic poda investitor ali njegov predstavnik na Zavod. Pobudi je lahko priložena idejna zasnova predvidene gozdne ceste. Rok za izdajo elaborata ničelnic je en mesec od prejema pobude. Če Zavod ob izdelavi eleborata ničelnice ugotovi, da bi predvidena gradnja gozdne ceste bistveno ogrozila funkcije gozdov, zavrne izdelavo elaborata ničelnice in z odločbo zavrne izdajo soglasja Zavoda za graditev objekta.
(1)Projektiranje gozdne ceste zajema najmanj izdelovanje in uskladitev projektne dokumentacije za gradnjo gozdne ceste ter z njim povezano svetovanje.
(2)Projektiranje gozdne ceste se izvaja po pogojih, določenih v predpisih, ki urejajo graditev objektov ter predpisih, ki urejajo gozdove.
(3)Gozdno cesto sme projektirati samo odgovorni projektant, ki izpolnjuje pogoje za projektiranje po predpisih o graditvi objektov.
Za gradnjo gozdne ceste se izdela načrt gozdne ceste, ki vsebuje:
1.podatke o imenu in lokaciji objekta, investitorju in izdelovalcu načrta;
2.elaborat ničelnic;
3.tehnično poročilo z naslednjimi vsebinami:
- podatke o namenu objekta, predelu odpiranja, obstoječih prometnicah, načinih spravila lesa, geoloških, pedoloških, vodnih, klimatskih in sestojnih razmerah ter lastništvu in funkcijah gozdov,
- podatke o trasah ter bistvenih točkah obravnavanih ničelnic z utemeljitvijo izbrane ničelnice,
- podatke o gradbenih elementih in tehnologiji gradnje,
- metode in rezultate hidravličnih računov nadstandardnih cevnih propustov in prečkanj vodotokov,
- utemeljitev odstopanj od tehničnih zahtev za gozdne ceste iz 9. člena tega pravilnika,
- presojo neposrednih in posrednih vplivov nameravane gradnje na gozdni ekosistem,
- oceno gradbenih stroškov;
4.pregledno karto predela odpiranja (M 1:25000 – 50000);
5.risbe:
- karakteristični prečni profil gozdne ceste v premi (M 1:50, M 1:100),
- tehnične risbe gozdne ceste, s podatki za zakoličbo cestnega telesa,
- detajle prečnih profilov gozdne ceste na mestih nestandardnih cevnih propustov in objektov (M 1:50 – 200).
(1)Tehnične risbe načrta gozdne ceste vsebujejo najmanj risbo situacije gozdne ceste, risbo podolžnega profila gozdne ceste, risbo prečnega profila gozdne ceste in so na posameznem listu lahko kombinirane.
(2)Risba situacije gozdne ceste vsebuje:
- merilo risbe M 1:1000,
- oznake profilov,
- os gozdne ceste, rob cestišča ter zgornjo in spodnjo stičnico,
- izogibališča, obračališča, skladišča lesa in priključke gozdnih vlak,
- mesta cevnih propustov in premostitvenih objektov.
(3)Risba podolžnega profila gozdne ceste vsebuje:
- merilo risbe v Mv 1:100 in Md 1:1000,
- oznake profilov in terensko črto,
- niveleto planuma z oznako naklona v %,
- elemente vertikalnih krivin,
- masni profil.
(4)Risbe prečnih profilov gozdne ceste vsebujejo:
- merilo risbe Mv = Md 1:100 – 250,
- oznako profilov in stacionažo tlorisa cestne osi,
- os gozdne ceste in ničelnice, če nista na istem mestu,
- terensko črto, zgornjo in spodnjo stičnico,
- odkopno brežino in nasipno brežino,
- koritnico/jarek in hodnik ter eventualne razširitve vozišča,
- planum in zgornji ustroj gozdne ceste,
- sheme cevnih propustov, mostov ter podpornih in opornih konstrukcij,
- elemente za zakoličbo projektiranega cestnega telesa na terenu.
(1)Šteje se, da je gradnja gozdne ceste nujna, kadar je gozd poškodovan zaradi naravne ujme, požara, kalamitet ali epifitocij do te mere, da je zanj potrebno izdelati sanacijski načrt, spravilna razdalja pa je nad 800 m.
(2)Načrt za nujno gradnjo gozdne ceste je sestavni del projekta za obnovo gozda poškodovanega zaradi naravne ujme, požara, kalamitet ali epifitocij iz predpisa, ki ureja financiranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove.
(3)Načrt za nujno gradnjo gozdne ceste mora vsebovati:
- elaborat ničelnic,
- karakteristični prečni profil gozdne ceste v premi (M 1:50, M 1:100).
(4)Dolžnost investitorja, ki je zgradil gozdno cesto na podlagi načrta za nujno gradnjo gozdne ceste je, da najpozneje v enem letu po izgradnji na njej zagotovi mehansko odpornost in stabilnost (ustrezna izvedba odvodnjavanja,..) ter njen strokovni pregled.
(5)Strošek za izvedbo ustrezne mehanske odpornosti in stabilnosti se investitorju sofinancira v skladu s predpisom, ki ureja financiranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove.
(1)Tehnične zahteve nove ali rekonstruirane gozdne ceste v situaciji, podolžnem in prečnem profilu so:
- širina vozišča v premi do 3,5 m,
- minimalni radiji horizontalnih krivin (RH min) je 9,0 m v cestni osi, v krivinah z radijem pod 50,0 m je potrebno projektirati razširitve vozišča,
- meteorne vode iz cevnih propustov ni dovoljeno speljati neposredno v vodotoke s stalnim pretokom, iztoki pa morajo biti izdelani tako, da ne povzročajo progresivnih erozijskih procesov.
- največji naklon nivelete planuma je 12%, odstopanja navzgor in ničelni naklon nivelete morajo biti posebej utemeljeni v tehničnem poročilu,
- minimalni radij vertikalnih krivin (RV min) 350,0 m, odstopanja RV min navzdol so posebej utemeljena v tehničnem poročilu,
- nakloni odkopne brežine morajo biti v razponu od 1:1 do 5:1 glede na vrsto hribine,
- nakloni nasipne brežine morajo biti v razponu od 1:1,25 do 1:1,5 glede na vrsto hribine,
- koritnica, bankina oziroma hodnik morajo imeti horizontalno širino najmanj 0,5 m,
- jarek mora biti horizontalne širine najmanj 0,8 m na nivoju planuma,
- minimalni premer betonskega cevnega propusta za odvodnjavanje meteorne vode mora biti 500 mm ali 400 mm v primeru dvoslojnih polipropilenskih ali jeklenih cevi z gladko notranjo površino,
- prečni naklon vozišča mora znašati najmanj 3%.
(2)Pri projektiranju je treba upoštevati naslednje širine in območja:
- širina gozdne ceste zajema tloris cestišča in brežin,
- širina cestnega sveta gozdne ceste zajema širino gozdne ceste in dvometrski izsekan pas gozda ob odkopnih brežinah ceste,
- širina pasu za določitve strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gozdno cesto znaša na vsaki strani tlorisne projekcije 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta.
(3)Gozdna cesta mora biti od zemljišč, na katerih investitor nima pravice graditi, odmaknjena najmanj 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta.
(4)Dovoljeno odstopanje cestne osi od bistvenih točk izbrane ničelnice v situaciji znaša +/– 5,0 m.
(1)Projektno dokumentacijo za gradnjo gozdne ceste sestavljajo:
- vodilna mapa z dokazili o pravici graditi in predpisanimi soglasji,
- načrt gozdne ceste in
- varnostni načrt, če gre za gradnjo, za katero je varnostni načrt obvezen.
(2)Pri oblikovanju posameznih sestavin projektne dokumentacije iz prvega odstavka tega člena se smiselno upošteva podrobnejša vsebina projekta za izvedbo del v skladu s predpisi, ki urejajo projektno dokumentacijo.
(3)Sestavni del projektne dokumentacije iz prvega odstavka tega člena je tudi idejni projekt za gradnjo gozdne ceste, kadar elaborat ničelnice omogoča več tras. Idejni projekt mora poleg vsebine, določene s predpisi, ki urejajo projektno dokumentacijo, vsebovati tudi primerjavo okvirnih dolžin, tehnične zahtevnosti gradnje, načine spravila lesa, povprečne spravilne razdalje, vplive na gozdni ekosistem, pomen variant za razvoj podeželja ter ostalih rab gozdnih cest.
(4)Za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta mora tehnično poročilo poleg vsebine, določene s predpisi, ki urejajo projektno dokumentacijo ter vsebin iz prvega in tretjega odstavka tega člena vsebovati tudi, podatke o prečnem in vzdolžnem odvodnjavanju cestnega telesa, ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov pri izvajanju gradbenih del, upoštevajoč projektne pogoje soglasodajalcev, povzetek predizmer izbrane trase ter predračun gradbenih del.
(1)Ob trasiranju gozdne ceste izvede projektant zakoličbo ničelnice gozdne ceste z lesenimi količki.
(2)Prekoličbo ničelnice v cestno os na terenu opravi projektant po pridobljenih predpisanih soglasjih in zahtevanem dovoljenju v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(3)Pri gradnji gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta se izvede zakoličba bistvenih točk projektirane osi v sklopu izdelave geodetskega načrta.
(1)Geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije za graditev gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta se izdela v skladu s predpisi, ki urejajo izdelavo geodetskega načrta.
(2)Grafični prikazi v geodetskem načrtu za pripravo projektne dokumentacije za graditev gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta vsebuje najmanj:
- podatke o reliefu, vodah, javnih cestah, stavbah in zemljiških parcelah,
- izris namenske rabe prostora iz veljavnih prostorskih aktov v predelu odpiranja,
- koordinate zakoličenih pozitivnih kardinalnih točk projektirane gozdne ceste v državnem koordinatnem sistemu,
- zakoličba bistvenih točk projektirane osi.
(1)Dela in gradbeni nadzor pri gradnji gozdnih cest se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov ter predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
(2)Pri gradnji novih gozdnih cest se morajo upoštevati pravila, ki določajo vodenje gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer, ki so predpisana za manj zahtevne objekte v predpisih o graditvi objektov.
(1)Po zaključku gradnje gozdne ceste mora investitor vložiti na Zavod vlogo za strokovni pregled zgrajene gozdne ceste. Vlogi mora biti priložena fotokopija načrta gozdne ceste, za gozdne ceste kot manj zahtevne objekte pa fotokopija projekta izvedenih del. V vlogi investitor navede številko gradbenega dovoljena, če je za gradnjo gozdne ceste to bilo izdano.
(2)Zavod mora v roku 8 dni od prejema vloge iz prejšnjega odstavka določiti datum strokovnega pregleda ter o tem obvestiti investitorja.
(3)Pri opravljanju strokovnega pregleda zgrajene gozdne ceste so poleg investitorja in predstavnikov Zavoda lahko prisotni tudi odgovorni vodja projekta, odgovorni projektant in odgovorni vodja del.
(4)Pri strokovnem pregledu zgrajene gozdne ceste se preveri ustreznost zgrajenega objekta glede na elaborat ničelnic in sestavi zapisnik o strokovnem pregledu gozdne ceste, v katerem se ugotovi ustreznost zgrajenega objekta. V primeru ugotovitve neustreznosti objekta se v zapisniku določi rok za odpravo pomanjkljivosti.
(5)Zapisnik o strokovnem pregledu se sestavi v dveh izvodih neposredno na terenu, od katerega se en izvod vroči investitorju. Za gradnjo gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta zapisnik predstavlja obvezno sestavino dokazilao zanesljivosti objekta, ki je v skladu s predpisi o graditvi objektov ena izmed obveznih podlag za izdajo uporabnega dovoljenja.
(6)Novozgrajena gozdna cesta se po končanem postopku iz četrtega odstavka tega člena obvezno vključi v evidenco o gozdnih cestah.
(1)Geodetski načrt novega stanja zemljišča po gradnji gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta se izdela v skladu s predpisi, ki urejajo izdelavo geodetskega načrta.
(2)Če je bila gozdna cesta kot manj zahtevni objekt v situacijskem smislu zgrajena v skladu s projektom za izvedbo, zadošča za grafični prikaz geodetskega načrta novega stanja zemljišča po gradnji gozdne ceste izris projektirane cestne osi.
(3)Geodetski načrt novega stanja zemljišča po gradnji gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta je podlaga za pridobitev uporabnega dovoljenja in za vpis gozdne ceste v zbirni kataster javne gospodarske infrastrukture.
(1)Gozdne ceste skupaj z objekti (mostovi, podpornimi zidovi, idr.) se morajo redno vzdrževati tako, da se ohranja prevoznost, omogoča njihova varna uporaba, zagotovi gospodarnost vlaganj, preprečijo škodljivi vplivi na bližnjih zemljiščih in motnje v pomembnih življenjskih prostorih prosto živečih živali.
(2)Vzdrževanje gozdnih cest se mora opravljati na način in pod pogoji, kot jih določajo predpisi, ki urejajo gozdove.
(3)S časovnega vidika je vzdrževanje gozdnih cest zaradi del, ki jih je potrebno izvesti:
1.tekoče letno vzdrževanje, ki obsega tista dela, ki zagotavljajo ohranjanje stanja gozdne ceste in preprečujejo zmanjševanje prevoznosti: vzdrževanje vozišča, koritnic in bankin, vzdrževanje drugih naprav za odvodnjavanje ter manjša popravila naprav in objektov cestnega telesa,
2.tekoče zimsko vzdrževanje, ki obsega priprave na zimsko vzdrževanje in odstranjevanje snega ter posipavanje vozišča,
3.periodično vzdrževanje, ki obsega tista dela na gozdni cesti, ki so potrebna za obnovitev vozišča in večja popravila naprav in objektov cestnega telesa, izvajajo pa se v daljših časovnih periodah.
(4)Zavod načrtuje, spremlja in nadzira vzdrževanje gozdnih cest tako, da v sodelovanju z občino na območju katere ležijo gozdne ceste (v nadaljnjem besedilu: občina), izdela letni program vzdrževanja ter usmerja, spremlja in prevzema opravljena dela. Občina zagotovi plačilo opravljenega vzdrževanja. Občina določi obseg vzdrževanja gozdnih cest v sodelovanju z Zavodom glede na razpoložljiva sredstva.
(5)Tekoče zimsko vzdrževanje gozdnih cest se financira iz rednih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v obsegu, ki je potreben za dela pri gospodarjenju z gozdom v zimskem času.
(1)Oprema na gozdni cesti (opozorilne table, prometni znaki, zaporne rampe, ipd.) mora biti nameščena in vzdrževana tako, da je zagotovljena njena namembnost.
(2)Na gozdni cesti se lahko postavljajo opozorilne table in napisi, ki ne določajo režima prometa in njene uporabe, samo s pisnim soglasjem lastnika gozda ter Zavoda.
Poleg lastnikov gozdov lahko gozdne ceste uporabljajo tudi drugi uporabniki na lastno odgovornost. Zavod v sodelovanju z lastniki gozdov in občino, določi in označi režim uporabe gozdne ceste.
(1)Z režimom uporabe gozdne ceste se usmerja oziroma določa njeno rabo tako, da se zagotavlja optimalno večnamensko gospodarjenje z gozdom. Gozdne ceste se mora uporabljati tako, da se povzročajo čim manjše motnje v uresničevanju funkcij gozda kot ekosistema.
(2)Z režimom uporabe gozdne ceste se lahko na podlagi utemeljenih razlogov določijo:
- trajna in popolna zapora gozdne ceste za vsa vozila, razen za potrebe gospodarjenja z gozdovi,
- začasna ali trajna prepoved uporabe gozdne ceste za določeno vrsto vozila,
- prepoved prometa za vozila nad določeno skupno težo ali nad določeno osno obremenitvijo,
- začasna prepoved prometa za vsa vozila,
- smer prometa,
- prepoved dajanja zvočnih signalov,
- omejitev hitrosti,
- druge prepovedi ali omejitve, če stanje gozdne ceste ali razmere v gozdu to zahtevajo.
(3)Največja dovoljena hitrost vožnje na gozdni cesti je 40 km na uro.
(1)Gozdna cesta mora biti označena najmanj z opozorilno tablo, ki je postavljena na začetku ceste ali omrežja gozdnih cest. Vsebina table se glasi »GOZDNA CESTA, uporaba na lastno odgovornost«. Širina table je 50 cm, višina pa 30 cm. Za druge označitve režima prometa se uporabljajo standardni prometni znaki.
(2)V primeru, da ima upravljavec zavarovanega območja narave uveljavljeno tipologijo označb, se za označevanje gozdnih cest lahko uporabi tudi te.
Po končani uporabi gozdne ceste mora uporabnik očistiti vozišče in elemente za odvodnjavanje (jarki, koritnice, odtočni jaški, ipd.) ter vzpostaviti stanje kot je bilo pred uporabo.
(1)Čezmerna uporaba gozdne ceste pomeni povečan dnevni promet vozil, ki ni povezan z gospodarjenjem z gozdovi, temveč je posledica pridobitne dejavnosti, ki ni bila upoštevana pri gradnji gozdne ceste in njeni učinki niso bili upoštevani v programu vzdrževanja gozdne ceste.
(2)Odškodnina za čezmerno uporabo se določa za čas trajanja čezmerne uporabe gozdne ceste in je enaka razliki med povečanimi vzdrževalnimi stroški zaradi čezmerne uporabe in ocenjenimi stroški tekočega in periodičnega vzdrževanja, ki nastanejo, če čezmerne rabe ne bi bilo. Odškodnina je prihodek proračuna občine in se uporabi za odpravo posledic čezmerne uporabe gozdne ceste na kateri se je zgodila.
Glede na namen, rabo in tehnične elemente se gozdne ceste razvrščajo v naslednje kategorije:
1.gozdne ceste G1 so ceste na katerih je poleg prometa, namenjenega gospodarjenju z gozdovi, pomemben tudi vsakodnevni javni promet, ki lahko doseže tudi več kot 50% delež. Na gozdnih cestah G1 je osebni promet praviloma brez omejitev, za tovorni promet pa se v času odjuge oziroma velike razmočenosti cestišča določi omejitev osnega pritiska. Z režimom uporabe gozdnih cest se lahko določijo dodatne omejitve njihove rabe. Zapora na gozdni cesti G1 je lahko praviloma največ enodnevna. Na teh cestah se zagotavlja tekoče in periodično vzdrževanje. Stroške vzdrževanja, ki nastajajo zaradi javne uporabe, financirajo občine v sorazmernem deležu glede na stroške vzdrževanja in dolžino gozdne ceste;
2.gozdne ceste G2 so ceste, ki odpirajo več kot 1000 ha gozda in na njih prevladuje promet, namenjen gospodarjenju z gozdovi. Na gozdnih cestah G2 je osebni promet praviloma brez omejitev, za tovorni promet pa se lahko določi omejitev osnega pritiska. Z režimom uporabe gozdnih cest se lahko določijo dodatne omejitve njihove uporabe. Na gozdni cesti G2 se lahko določi tudi trajna zapora. Na teh gozdnih cestah se zagotavlja vzdrževanje po potrebi oziroma tekoče vzdrževanje, če cesta vodi do kmetij, zaselkov oziroma vasi ali objektov javnega značaja;
3.gozdne ceste G3 so ceste, ki odpirajo manj kot 1000 ha gozda in na njih prevladuje promet, namenjen gospodarjenju z gozdovi. Na gozdnih cestah G3 je osebni promet praviloma brez omejitev, za tovorni promet pa se lahko določi omejitev osnega pritiska. Z režimom uporabe gozdnih cest se lahko določijo dodatne omejitve njihove uporabe. Na gozdni cesti G3 se lahko določi trajna in popolna zapora. Na teh gozdnih cestah se zagotavlja vzdrževanje po potrebi.
(1)Zavod vodi evidenco o gozdnih cestah, ki vsebuje:
1.podatke o:
- imenu ceste,
- kategoriji ceste,
- dolžini ceste v metrih,
- tehničnih elementih ceste,
- pripadnosti različnim prostorskim enotam (gozdnogospodarsko območje, občina, ...);
2.grafične podatke, ki vsebujejo najmanj podatke iz prejšnje točke in se zbirajo v merilu, ki ni manjše od 1:5000.
(2)Cesta je vključena v evidenco o gozdnih cestah kot:
- novogradnja, vendar mora biti grajena kot gozdna cesta;
- prenos javne ceste, ki izpolnjuje tehnične pogoje določene s tem pravilnikom, med gozdne, vendar mora biti prenos izveden na podlagi predpisov, ki urejajo prekategorizacijo javnih cest.
(3)Novozgrajena gozdna cesta se v evidenco gozdnih cest vpiše na podlagi zapisnika o strokovnem pregledu gozdne ceste, v katerem je ugotovljena ustreznost zgrajenega objekta.
(4)Gozdna cesta se iz evidence gozdnih cest izbriše:
- če se v skladu s predpisi prekategorizira v javno cesto. Predlog za prekategorizacijo pripravita občina ali pristojen državni organ s soglasjem lastnikov tistih gozdov, ki jih gozdna cesta odpira in Zavoda,
- v primeru popolne uničenosti gozdne ceste brez možnosti vzpostavitve v prvotno stanje;
- če je bila gradnja zaključena pred letom 2005 oziroma ni bila sofinancirana iz javnih sredstev in so vlogi za izbris priložena soglasja vseh lastnikov tistih gozdov, ki jih gozdna cesta odpira.
Zaradi usklajevanja z javnim in drugim cestnim omrežjem ter pregleda celovitega cestnega omrežja v Sloveniji, Zavod posreduje podatke iz evidence gozdnih cest najmanj enkrat letno v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.
(1)Sistem odpiranja gozdov z gozdnimi vlakami sestavlja okvirno in podrobno načrtovanje odpiranja gozdov. Načrtovanje odpiranja gozdov z gozdnimi vlakami izvaja Zavod.
(2)Gozdne vlake načrtuje Zavod v sodelovanju z lastnikom gozda in v tem okviru zagotovi tudi prenos načrtovane trase na teren.
(3)Z okvirnim načrtovanjem odpiranja gozdov z gozdnimi vlakami, ki poteka v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja, se določijo prednostna območja za pripravo in gradnjo gozdnih vlak.
(4)Podrobno načrtovanje gozdnih vlak poteka v okviru izdelave gozdnogojitvenega načrta. Gozdne vlake, ki se gradijo ali pripravljajo na novo, se morajo opredeliti v tehnološkem delu gozdnogojitvenega načrta. Tehnološki del gozdnogojitvenega načrta je osnova za izdelavo elaborata vlak. Elaborat vlak se hrani kot priloga gozdnogojitvenega načrta. Pobudo za izdelavo elaborata vlak vloži na Zavod lastnik gozda pisno ali ustno.
(5)V elaboratu vlak se:
- opredeli stanje odprtosti in potek predlaganih tras gozdnih vlak v predelu odpiranja,
- opredelijo pogoji za tehnologijo gradnje ali priprave gozdnih vlak in njihovi tehnični elementi,
- določijo ukrepi za preprečevanje erozijskih procesov, zagotavljanje stabilnost pobočij in urejanje odvoda površinskih in meteornih voda.
(6)Če Zavod ob izdelavi elaborata vlak ugotovi, da bo predvidena gradnja gozdne vlake bistveno ogrozila funkcije gozdov, zavrne izdelavo elaborata vlak in z odločbo zavrne izdajo soglasja Zavoda za graditev objekta.
(1)Največja dovoljena gostota grajenih gozdnih vlak je, upoštevajoč razmere za spravilo lesa, naslednja:
- kraški svet: 180 m/ha,
- gričevnat svet: 150 m/ha,
- alpski svet: 130 m/ha.
(2)Vlake se prednostno načrtuje na predelih z naklonom terena do 50%.
(3)Gozdnih vlak se ne sme graditi ali pripravljati v strugah potokov in hudournikov.
(4)V tehnološkem delu gozdnogojitvenega načrta je treba izdelati posebno presojo o vplivu gozdnih vlak na gozd kot ekosistem oziroma na kmetijska zemljišča za gozdne vlake, ki se gradijo:
- na terenih z naklonom, ki je večji od 50%,
- v neposredni bližini območij, pomembnih za ohranitev prosto živečih živali,
- na labilnih in pogojno stabilnih zemljiščih in pobočjih hudournikov,
- na terenih z izteki na kmetijska zemljišča pod naklonom, večjim od 25%.
(1)Pri gradnji ali pripravi gozdnih vlak se mora uporabljati tehnologija, ki povzroča čim manj poškodb na sestoju gozda in okolju.
(2)Odvodnjavanje gozdnih vlak mora biti ob doslednem upoštevanju vodnogospodarskih, naravovarstvenih in protierozijskih smernic izvedeno tako, da se prepreči nevarnost erozijskih procesov ter ohranja hidrologija območja odpiranja gozda.
(3)Pri načrtovanju, gradnji ali pripravi gozdnih vlak se upoštevajo še naslednji pogoji:
1.širina planuma vlake v premi mora biti prilagojena zahtevam spravilnega sredstva in znaša največ 3,5 m;
2.največji podolžni naklon gozdne vlake je odvisen od občutljivosti talne podlage na erozijo in doseže lahko največ:
- kamnita talna podlaga: 40%,
- talna podlaga iz mešane hribine, malo občutljiva na erozijo: 25%,
- talna podlaga iz zemljine, občutljiva na erozijo: 12%;
3.prečni naklon pobočne gozdne vlake mora biti zaradi lažjega spravila za 5 – 10% nagnjen proti notranji strani;
4.odvodnjavanje mora biti urejeno s prečnimi jarki, katerih gostota je odvisna od podolžnega naklona gozdne vlake, občutljivosti talne podlage na erozijo in režima padavin;
5.priključek gozdne vlake na drugo prometnico mora biti izveden pod kotom 45 o ali manj v smeri transporta (izjema so končna in druga obračališča ali priključki v serpentini);
6.na strmih pobočjih je potrebno urediti prostore za obračanje spravilnega sredstva;
7.pomožno skladišče lesa se mora nahajati čim bližje priključku gozdne vlake na cesto.
(4)Zavod pri gradnji ali pripravi gozdnih vlak spremlja upoštevanje pogojev in ukrepov iz tega pravilnika.
(1)Gozdne vlake se morajo vzdrževati tako, da omogočajo varno spravilo gozdnih lesnih sortimentov, da se prepreči njihovo propadanje ter škodljivi vplivi na bližnjih zemljiščih.
(2)Stroški vzdrževanja gozdnih vlak so stroški lastnika oziroma uporabnika gozdne vlake.
(1)Gozdne vlake zgrajene ali pripravljene na podlagi gozdnogojitvenega načrta lahko uporabljajo lastniki, ki imajo gozdove v njenem vplivnem območju.
(2)Uporaba gozdnih vlak v bližini območij pomembnih za ohranjanje in razvoj prosto živečih živali se omeji v času njihovih življenjsko pomembnih obdobij.
(3)Uporabnik mora na gozdni vlaki po končanem spravilu lesa urediti odvodnjavanje ter vzpostaviti stanje gozdne vlake, ki omogoča njeno nemoteno nadaljnjo uporabo.
(4)Gozdnih vlak se v času, ko je zemljata podlaga razmočena, ne sme uporabljati, da se ne poruši ravnotežje na labilnih tleh in ne povzročijo erozijski procesi.
Zavod vodi evidenco o gozdnih vlakah, ki vsebuje:
1.podatke o:
- identifikaciji vlake,
- dolžini vlake v metrih,
- pripadnosti različnim prostorskim enotam (gozdnogospodarska enota, katastrska občina, oddelek ...);
2.grafične podatke, ki vsebujejo najmanj podatke iz prejšnje točke in se zbirajo v merilu, ki ni manjše od 1:5.000.
(1)Pri gospodarjenju z gozdovi se izvajajo dela, v okviru gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del na podlagi ustreznega načrta:
- na gozdnih prometnicah,
- na protipožarni infrastrukturi.
(2)Dovoljene za izvajanje gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del na protipožarni infrastrukturi se izda kot odločba o določitvi preventivnih varstvenih del.
Gozdarska investicijska vzdrževalna dela na gozdnih prometnicah so rekonstrukcije gozdnih cest in vlak.
(1)Gozdarska investicijska vzdrževalna dela na protipožarni infrastrukturi so:
1.izdelava ali rekonstrukcija:
- protipožarnih stez ali zidov,
- protipožarnih presek v gozdovih 1. in 2. stopnje požarne ogroženosti,
- vstopnih ploščadi in izogibališč,
- mest za oskrbo helikopterjev z vodo.
2.ostala dela, med katera sodi postavitev protipožarnih tabel oziroma tabel za označevanje protipožarnih objektov, zapornic, kažipotov in podobna dela.
(2)Zavod zagotavlja izvajanje gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del na protipožarni infrastrukturi na podlagi letnega programa varstva gozdov pred požarom.
(1)Sistem načrtovanja odpiranja gozdov s protipožarnimi presekami sestavlja okvirno in podrobno načrtovanje odpiranja gozdov. Načrtovanje odpiranja gozdov s protipožarnimi presekami izvaja Zavod.
(2)Z okvirnim načrtovanjem odpiranja gozdov s protipožarnimi presekami, ki poteka v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja, se določijo prednostna območja za izdelavo protipožarnih presek. Prednostna območja se lahko določijo samo v gozdovih s 1. in 2. stopnjo požarne ogroženosti po gozdnogospodarskih načrtih.
(3)S podrobnim načrtovanjem odpiranja gozdov s protipožarnimi presekami, ki poteka v okviru izdelave gozdnogojitvenega načrta, se določijo bistveni elementi trase protipožarne preseke ter se izdela najmanj:
- poročilo o namenu izdelave, o požarni ogroženosti območja izdelave in o odprtosti gozdnega prostora z vsemi prometnicami, ki omogočajo izhod v naravno okolje,
- situacija v merilu 1:5.000 do 1:10.000.
(4)Pri izdelavi gozdnogojitvenega načrta iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati tudi podane naravovarstvene smernice ter kulturnovarstvne smernice, zapisane v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, ki se nanašajo na izdelavo protipožarnih presek. K situaciji protipožarne preseke Zavod pridobi mnenje pristojne območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
Za projektno dokumentacijo protipožarne gozdne ceste se uporabljajo določbe tega pravilnika, ki urejajo projektno dokumentacijo gozdne ceste. Namesto elaborata ničelnic se priloži gozdnogojitveni načrt izdelan v skladu s tretjim odstavkom 35. člena tega pravilnika.
(1)Za izdelavo protipožarnih poti veljajo pogoji za gradnjo oziroma pripravo gozdnih vlak, razen pogojev določenih v 3., 5., 6. in 7. točki tretjega odstavka 28. člena tega pravilnika.
(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena mora biti širina vozišča v premi najmanj 2,0 m, podolžni naklon pa je lahko največ do 25%.
(3)Obvezna podlaga za izdelavo protipožarne poti je gozdnogojitveni načrt, ki je izdelan v skladu s tretjim odstavkom 35. člena tega pravilnika, ter izpolnjen obrazec »Popis del v poenostavljenem načrtu za protipožarno pot« s kalkulacijo vrednosti del.
(1)Protipožarni objekti se morajo redno vzdrževati tako, da se trajno ohranja njihova funkcija v prostoru.
(2)Redno vzdrževanje protipožarnih presek obsega predvsem vzdrževanje svetlega profila prometnice in vzdrževanje vozišča, vzdrževanje naprav za odvodnjavanje, vzdrževanje oznak in podobno.
(3)Periodično vzdrževanje obsega tista dela na protipožarnih presekah, ki so potrebna za obnovitev vozišča ter večja popravila naprav in objektov protipožarnih presek, izvajajo pa se v daljših časovnih periodah.
(4)Zavod zagotavlja izvajanje vzdrževalnih del na protipožarni infrastrukturi na podlagi letnega programa varstva gozdov pred požarom, ki je sestavni del programa vlaganj v gozdove.
Evidenco gozdnih vlak iz 31. člena tega pravilnika Zavod vzpostavi postopoma, hkrati z uvajanjem projekta računalniške aplikacije gozdnogojitvenega načrta.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o gozdnih prometnicah (Uradni list RS, št. 104/04).
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-382/2008 Ljubljana, dne 19. decembra 2008 EVA 2008-2311-0150 dr. Milan Pogačnik l.r. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Soglašam! Karl Erjavec l.r. Minister za okolje in prostor