32. člen MKZNPK

1. Vsaka država pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe v skladu s svojo notranjepravno ureditvijo in v okviru svojih možnosti za zagotovitev učinkovite zaščite pred morebitnim maščevanjem ali zastraševanjem prič in izvedencev, ki pričajo o kaznivih dejanjih, določenih v skladu s to konvencijo, in po potrebi njihovih sorodnikov in drugih bližnjih. 2. Ukrepi iz prvega odstavka tega člena lahko brez poseganja v pravice obdolženca in vključno s pravico do zakonitega sodnega postopka med drugim vključujejo: (a) uvedbo postopkov za fizično varovanje teh oseb v obsegu, ki je potreben in izvedljiv, kakor sta njihova premestitev, in kadar je ustrezno, dovoljenje, da se podatki glede identitete in prebivališča teh oseb ne razkrijejo ali delno razkrijejo; (b) pravila dokaznega postopka, ki dovoljujejo pričam in izvedencem, da pričajo na način, ki zagotavlja njihovo varnost, kakor je pričanje z uporabo komunikacijske tehnologije, kot je video ali druga primerna sredstva. 3. Države pogodbenice se lahko odločijo za sklenitev sporazumov ali dogovorov z drugimi državami glede premestitve oseb iz prvega odstavka tega člena. 4. Določbe tega člena veljajo tudi za oškodovance, če so priče. 5. Vsaka država pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom omogoči, da se mnenja in pomisleki oškodovancev predstavijo in preučijo v ustreznih fazah kazenskega postopka zoper storilca kaznivega dejanja na način, ki ne posega v pravice obrambe.