Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje

(1)Ta pravilnik v skladu s Prilogo II Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L št. 189 z dne 18. 7. 2002, str. 12) in Priporočilom Komisije 2003/613/ES z dne 6. avgusta 2003 v zvezi z navodili o revidiranih začasnih računskih metodah industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov (UL L št. 212 z dne 22. 8. 2003, str. 49) določa vrste kazalcev hrupa, ki so predmet prvega ocenjevanja in obratovalnega monitoringa, ter v zvezi z ocenjevanjem hrupa z meritvami ali modelnim izračunom: – način merjenja hrupa in izvajanja modelnega izračuna z uporabo računskih metod, – vsebino in obliko poročila in – način in obliko sporočanja podatkov ministrstvu pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljevanju: ministrstvo).

(2)Ta pravilnik določa tudi opremo, vrsto akreditacije in tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring (v nadaljnjem besedilu: izvajalec ocenjevanja hrupa).

(1)Ta pravilnik se uporablja za ocenjevanje hrupa: 1. pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev v zvezi z zmanjševanjem obremenjevanja okolja s hrupom ter upoštevanjem mejnih in kritičnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določenih v predpisu, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, 2. z namenom poročanja o obremenjenosti okolja s hrupom v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, 3. pri preverjanju ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje, določenih v operativnih programih, sprejetih v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju, 4. pri preverjanju ukrepov, določenih za povzročitelje hrupa v programu ukrepov za izboljšanje kakovosti degradiranega okolja, izdanem v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, 5. pri preverjanju ukrepov, ki jih odredi pristojni inšpektor v okviru izvajanja inšpekcijskega nadzora in 6. pri preverjanju izpolnjevanja pogojev iz dovoljenja za čezmerno obremenjevanje okolja, izdanega v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

(2)Ta pravilnik se uporablja tudi za ocenjevanje hrupa za druge namene, kot so: – izvajanje lastnega ocenjevanja hrupa upravljavca vira hrupa, – izdelava evidenc o virih hrupa, ki obremenjujejo okolje s hrupom, – ocenjevanje skladnosti uporabljene tehnike v napravi z najboljšimi referenčnimi razpoložljivimi tehnikami, – izdelava in umerjanje računskih metod za ocenjevanje hrupa, – načrtovanje in odločanje o obnovi ali posodobitvi obratovanja naprav, ki so vir hrupa, ali – optimiranje tehnološkega procesa glede na emisijo hrupa.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen: 1. pooblaščeni izvajalec ocenjevanja hrupa je pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, pridobi pooblastilo za izvajanje prvega ocenjevanje hrupa in obratovalnega monitoringa na osnovi ocenjevanja hrupa z meritvami ali modelnim izračunom; 2. prvo ocenjevanje hrupa je ocenjevanje hrupa, ki se izvede po prvem zagonu novega vira hrupa ali po znatni spremembi vira hrupa; 3. obratovalni monitoring je izvajanje občasnega ocenjevanja hrupa, ki nastaja zaradi uporabe vira hrupa ali zaradi njegovega obratovanja, če je vir hrupa naprava, pri čemer je treba ocenjevati hrup pri največji proizvodni zmogljivosti naprave, ali če to ni mogoče zagotoviti, pri obratovanju vira hrupa, ki povzroča največjo obremenjevanje okolja zaradi hrupa; 4. izračun obremenitve okolja s hrupom je izračun ravni hrupa na podlagi računskih metod ocenjevanja hrupa; 5. lastno ocenjevanje hrupa upravljavca vira hrupa je ocenjevanje hrupa, ki ga zagotavlja upravljavec vira hrupa, ki je naprava ali obrat, zaradi lastnega tehnološkega nadzora obratovanja naprave ali obrata, izvaja pa se v skladu s programom, potrjenim v skladu s postopki v okviru sistema kakovosti poslovanja, ki ga vodi upravljavec vira hrupa; 6. celotna obremenitev okolja zaradi hrupa (v nadaljnjem besedilu: celotni hrup okolja) je obremenitev okolja zaradi hrupa vseh virov, ki prispevajo k obremenitvi posameznega območja s hrupom; 7. vir hrupa je vir onesnaževanja okolja s hrupom v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju; 8. hrup ozadja ali L(ozadje,) izražen kot L(AFeq), je raven hrupa, ki je prisoten na območju ocenjevanja hrupa ob izključitvi vseh preiskovanih virov hrupa. Vrednost ravni hrupa ozadja se uporablja pri ugotavljanju pomembnosti preiskovanega vira hrupa na območju ocenjevanja hrupa in izračunu deleža preiskovanega vira hrupa k celotni obremenitvi območja ocenjevanja zaradi hrupa na način, ki je prikazan v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika; 9. mesto ocenjevanja hrupa je mesto ocenjevanja hrupa zaradi emisije hrupa vira, kjer se lahko ustvari domneva, da bi lahko hrup povzročal motnjo, pri ocenjevanju hrupa, ki ga povzročajo cestne ali železniške proge, pa je mesto ocenjevanja hrupa pred najbolj izpostavljeno fasado stavbe z varovanimi prostori; 10. poročilo o ocenjevanju hrupa je gradivo v pisni ali elektronski obliki, opremljeno s slikovnimi in tabelaričnimi prilogami, ki opisuje obremenjenost na mestih ocenjevanja hrupa, sestavljeno na način, da je mogoča nedvoumna interpretacija rezultatov, pri čemer mora biti posebej navedena obremenitev s hrupom v času obratovanja vira hrupa, vključno z opisom obratovalnega stanja vira hrupa, in letna povprečna raven hrupa v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju; 11. časovni interval merjenja je čas trajanja posamezne meritve hrupa znotraj ocenjevalnega obdobja, za katerega se ocenjuje raven hrupa; 12. ocenjevalno obdobje je obdobje dneva, večera in noči v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju; 13. impulzni hrup je hrup, za katerega je značilen hiter porast zvočnega tlaka; 14. hrup s poudarjenimi toni je hrup, pri katerem ena ali več frekvenc slišno izstopa iz spektra; 15. SEL je ekspozicijska raven hrupa, izražena v dBA in uporabna za vrednotenje enkratnih hrupnih dogodkov; 16. CSEL je ekspozicijska raven hrupa, izražena v dBC in uporabna pri merjenju visoko – energijskega impulznega hrupa; 17. L(AFeq) je ekvivalentna raven hrupa, izražena v dBA in izmerjena z merili, ki imajo frekvenčno ovrednoteno karakteristiko tipa A in časovno uteženo karakteristiko tipa F (Fast); 18. L(AIeq) je ekvivalentna raven hrupa, izražena v dBA in izmerjena z merili, ki imajo frekvenčno ovrednoteno karakteristiko tipa A in časovno uteženo karakteristiko tipa I (Impulz); 19. L(AF,i) je i-percentilna A-ovrednotena raven hrupa, to je frekvenčno in časovno vrednotena raven zvočnega tlaka, ki je presežena i% obravnavanega časovnega intervala, izražena v dBA; 20. visoko energijski impulzni vir hrupa je vsak eksplozivni vir, katerega ekvivalentna masa presega 50 g TNT (to je enakovredno 213 kJ energije, sproščene pri eksploziji), ali vir s podobnimi lastnostmi in motilnimi učinki; 21. visoko impulzni vir hrupa je vir z visoko impulznimi lastnostmi in visoko stopnjo motenja; 22. navadni impulzni vir hrupa je impulzni vir, ki se ne uvršča v skupino visoko energijskih ali v skupino visoko impulznih virov hrupa; 23. popravek zaradi izrazitih impulzov je vrednost, ki se prišteje izmerjeni ali izračunani ravni hrupa (ekvivalentni ali ekspozicijski) v primeru prisotnosti izrazitih impulzov v skladu s standardom SIST ISO 1996-1; 24. popravek zaradi poudarjenih tonov je vrednost, ki se prišteje izmerjeni ali izračunani ravni hrupa (ekvivalentni ali ekspozicijski) v skladu s standardom SIST ISO 1996-2, dodatek D; 25. ocenjena raven hrupa je izmerjena ali izračunana raven hrupa (ekspozicijska ali ekvivalentna), popravljena zaradi poudarjenih tonov ali izrazitih impulzov. Če je preiskovanemu hrupnemu viru treba prišteti hkrati popravek zaradi izrazitih impulzov in popravek zaradi poudarjenih tonov, se upošteva samo največji izmed njiju; 26. negotovost ocenjevanja je merilo, največkrat kvalitativno, ki izraža stopnjo dvoma ali pomanjkanja gotovosti glede ocene o pravi vrednosti parametra, katerega vrednost se ugotavlja z meritvami ali modelnim izračunom; 27. računske metode so metode za izvajanje modelnega izračuna kazalcev hrupa, določene v predpisu, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju; 28. strateška karta hrupa je karta prikaza ravni hrupa v okolju zaradi obratovanja določenih hrupnih virov, v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju.

(1)Zavezanec za zagotovitev prvega ocenjevanja hrupa in obratovalnega monitoringa je upravljavec vira hrupa, določen v predpisu, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

(2)V skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, je na poselitvenem območju v zvezi z izdelavo strateške karte hrupa zavezanec tudi upravljavec vsake ceste, na kateri pretok vozil presega milijon vozil letno.

(3)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena obratovalnega monitoringa ni treba zagotoviti, če je iz rezultatov meritev ali podatkov o tehnoloških, obratovalnih in drugih značilnosti vira hrupa razvidno, da vir hrupa povzroča na kateremkoli mestu ocenjevanja hrupa najmanj 6 dBA nižje ravni hrupa od vseh mejnih ravni hrupa, ki so za tak vir hrupa glede na območje varstva pred hrupom, kjer se nahaja mesto ocenjevanja hrupa, določene v predpisu, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.

(1)Izvedba prvega ocenjevanja hrupa in obratovalnega monitoringa obsega: – izračunavanje ravni hrupa novih virov hrupa in obratujočih virov hrupa, pri katerih ni mogoče izvesti meritev hrupa skladno s standardom SIST ISO 1996-1,2, pri čemer morajo biti vhodni podatki za uporabljeno računsko metodo pridobljeni na osnovi sledljive metodologije, – ocenjevanje hrupa zaradi cestnega in železniškega prometa z izvajanjem modelnega izračuna na podlagi računskih metod in merjenje ravni hrupa zaradi preverjanja rezultatov računskih metod, – merjenje ravni hrupa na mestih ocenjevanja hrupa skladno s standardom SIST ISO 1996-1,2, – vrednotenje ravni hrupa ozadja, – vrednotenje popravkov zaradi impulznega hrupa, – vrednotenje popravkov zaradi poudarjenih tonov, – izračunavanje za obratovanje vira hrupa pomembnih kazalcev hrupa L(dan), L(večer), L(noč) in L(dvn) kot posledica emisije posameznega vira hrupa z upoštevanjem popravka zaradi hrupa ozadja, izrazitih impulzov, poudarjenih tonov in obratovalnega časa, – izdelavo poročila o opravljenih meritvah obremenitve okolja s hrupom ali o izvedenem izračunu obremenitve okolja s hrupom z uporabo računskih metod.

(2)Če se uporablja računska metoda za izračun ravni hrupa za vir hrupa, ki je naprava v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, je treba izračunane rezultate zaradi kalibracije računske metode za tak vir hrupa preveriti z rezultati meritev hrupa, če je to tehnično izvedljivo, in v primeru neujemanja ocen, pridobljenih z modelnim izračunom, z ocenami, pridobljenih na osnovi meritev, podati obrazložitev neujemanja, vključno z negotovostjo ocenjevanja z modelnim izračunom.

(3)Če poseben predpis ali standard določa za posamezen vir hrupa drugačen način izračuna ali merjenja obremenitve okolja s hrupom, se izvaja ocenjevanje hrupa v skladu s takim predpisom ali standardom, ki so v tem predpisu ali standardu določene in prikazane kot kazalci hrupa L(dan), L(noč), L(večer) in L(dvn).

(4)Način vrednotenja popravka zaradi hrupa ozadja, popravka zaradi impulznega hrupa in popravka zaradi poudarjenih tonov je določen v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Pri prvem ocenjevanju hrupa mora zavezanec zagotoviti, da se ocenjevanje hrupa na mestu ocenjevanja hrupa izvede, ko je vir hrupa v stanju največje zmogljivosti obratovanja, pri čemer je treba oceniti hrup, ki ga povzroča vir hrupa, za vsako mesto ocenjevanja hrupa v obliki kazalcev hrupa L(dan), L(noč), L(večer) in L(dvn). Če stanja največje zmogljivosti obratovanja v času prvega ocenjevanja ni mogoče zagotoviti, je treba podati obrazložitev razlogov za nedoseganje največje zmogljivosti obratovanja in opisati dejansko stanje obremenjevanja vira hrupa v času ocenjevanja hrupa.

(2)Če se ocenjuje hrup na podlagi meritev hrupa, je treba oceniti kazalce hrupa L(AFeq), L(AF,01), L(AF,99) in L(ozadje) z upoštevanjem popravka zaradi izrazitih impulzov ali popravka zaradi poudarjenih tonov, ki so mestu ocenjevanja hrupa posledica obratovanja vira hrupa, razen če poseben predpis, ki ureja ocenjevanje hrupa za posamezni vir hrupa, ne določa drugače.

(3)Če se ocenjuje hrup z računskimi metodami, je treba upoštevati parameter L(AFeq), razen če poseben predpis, ki ureja hrup za posamezni vir hrupa, ne določa drugače. Pri ocenjevanju hrupa z računskimi metodami je treba iz narave obratovanja preiskovanega vira hrupa ugotoviti vpliv poudarjenih tonov ali impulzov na oceno hrupa. Če so vhodni podatki pridobljeni na osnovi meritev hrupa, je treba pri ocenjevanju hrupa upoštevati vrednosti popravkov zaradi impulznega hrupa in popravkov zaradi poudarjenih tonov, ki so na mestu ocenjevanja hrupa posledica obratovanja vira hrupa.

(4)Za nov vir hrupa na območju, ki je že obremenjeno s hrupom, mora zavezanec pri prvem ocenjevanju hrupa zagotoviti tudi ocenjevanje celotne obremenitve območja zaradi hrupa vseh virov hrupa. Če je celotna obremenitev posledica drugih večjih virov hrupa (cesta, železnica, večje industrijske naprave) je treba izdelati orientacijsko oceno celotne obremenitve, ki prevladuje v času prvega ocenjevanja hrupa.

(1)Prvo ocenjevanje hrupa se izvede na osnovi meritev hrupa skladno s standardom SIST ISO 1996-2 v povezavi s standardom SIST ISO 1996-1 ali modelnega izračuna hrupne obremenjenosti na podlagi računskih metod: – po prvem zagonu novega vira hrupa ali – po znatni spremembi obratovanja ali rekonstrukciji obratujočega vira hrupa ali – po izvedenih ukrepih zmanjšanja ali preprečevanja širjenja hrupa obratujočega vira hrupa.

(2)Ocenjevanje hrupa iz prejšnjega odstavka se izvede v času poskusnega obratovanja, če pa to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, pa po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer oziroma pod dejanskimi obratovalnimi pogoji, vendar ne pozneje kot 15 mesecev po zagonu.

(1)V okviru obratovalnega monitoringa mora zavezanec zagotavljati izvedbo občasnega ocenjevanja hrupa v obsegu in na način, kot je določen za prvo ocenjevanje hrupa v 6. členu tega pravilnika.

(2)Če je naprava, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, na poselitvenem območju, kjer mora ministrstvo v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju, zagotoviti izdelavo strateške karte hrupa, mora upravljavec naprave, poleg izvedbe ocenjevanja hrupa iz prejšnjega odstavka zagotoviti tudi izdelavo rezultatov ocene ravni hrupa v obliki, ki jo za vključitev rezultatov ocenjevanja hrupa v strateško karto hrupa ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh.

Zavezanec mora zagotoviti obratovalni monitoring za: – avtocesto, hitro cesto, glavno cesto I. in II. reda, regionalno cesto I., II. In III. reda in cesto, na kateri letni pretok presega milijon vozil enkrat v obdobju petih let, – glavno železniško progo in regionalno železniško progo vključno s pripadajočimi železniškimi postajami enkrat v obdobju petih let, – letališče in helikoptersko vzletišče enkrat v obdobju petih let, – pristanišče, skladišče ali druge odprte površine za pretovor blaga, če letna masa tega blaga presega 10.000 ton enkrat v obdobju treh let, – odprto parkirišče na katerem letni pretok vozil presega milijon vozil, razen tistih, ki so v skladu s predpisom, ki ureja javne ceste, del avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda ali regionalne ceste I., II. In III. reda, enkrat v obdobju treh let, in – napravo in obrat enkrat v obdobju treh let.

(1)Hrup se ocenjuje na podlagi: – računskih metod, – meritev hrupa v skladu s standardom SIST ISO 1996-2 v povezavi s standardom SIST ISO 1996-1, – meritev visoko energijskega impulznega hrupa po standardu ISO 10843, – drugih standardov in modelnih izračunov, če za poseben vir hrupa obstaja primernejša računska metoda ocenjevanja hrupa.

(2)Če se izvaja ocenjevanje hrupa na podlagi meritev hrupa, se mora za meritve uporabljati merilna oprema, ki ustreza tehnični specifikaciji za merilno opremo razreda 1 v skladu s standardom SIST EN 61672-1. Za meritve najmanj v terčnem spektru se mora uporabljati merilna oprema v skladu z razredom 1 po standardu SIST EN 61260.

(3)Za merilno opremo, kjer proizvajalec določa, da ustreza razredu 1 ali 2 po standardih SIST EN 60651 in SIST EN 60804, je treba od proizvajalca pridobiti dokazila, da je ta oprema skladna tudi z razredom 1 standarda SIST EN 61672.

(4)Če se izvaja ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod morajo biti računalniški programi za modelni izračun hrupa po teh računskih metodah certificirani glede skladnosti z računsko metodo, po kateri se modelno izračunava raven hrupa.

(1)Mesto ocenjevanja hrupa se določi v skladu z merili iz predpisa, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.

(2)Razdalja med virom hrupa in mestom ocenjevanja hrupa je ne glede na rabo prostora v vseh smereh širjenja hrupa enaka razdalji v vodoravni smeri med virom hrupa in prvo stavbo z varovanimi prostori, če v posamezni smeri širjenja hrupa prva stavba z varovanimi prostori ni dlje kot 500 m od točke na meji katerekoli parcele, ki je na območju vira hrupa.

(3)Če na razdalji iz prejšnjega odstavka v skladu z merili iz predpisa, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, ni mesta ocenjevanja hrupa, se izvede ocenjevanje hrupa na parcelni meji, ki meji na parcelo drugega lastnika, če za širjenje hrupa ni naravnih ovir. Če so na tej razdalji naravne ovire se ocenjevanje hrupa izvede ob naravni oviri na način brez upoštevanja refleksije.

(4)Za razdaljo od vira hrupa do mesta ocenjevanja hrupa šteje najkrajša razdalja od mesta ocenjevanja hrupa v vodoravni smeri do točke na meji katerekoli parcele, ki je na območju vira hrupa.

Časovni interval merjenja je treba izbrati tako, da so pri merjenju upoštevane vse značilnosti vira hrupa. Meteorološki pogoji v času izvajanja meritev hrupa (temperatura, vlaga, zračni tlak, hitrost in smer vetra) morajo za mesto ocenjevanja hrupa pomeniti načeloma ugodne pogoje za širjenje hrupa v okolje v skladu z merili iz standarda SIST ISO 1992-1, 2.

(1)O opravljenem prvem ocenjevanju hrupa in obratovalnem monitoringu mora pooblaščeni izvajalec ocenjevanja hrupa izdelati poročilo o ocenjevanju hrupa.

(2)Poročilo o ocenjevanju hrupa mora vsebovati najmanj podatke o: – pooblaščenem izvajalcu ocenjevanja hrupa, – zavezancu in njegovi dejavnosti, – viru hrupa z opisom njegovih glavnih tehničnih značilnostih, – obratovalnem stanju vira hrupa v času meritev, vključno s številom vozil, vlakov, letal ali drugih virov glede na kategorijo virov hrupa, – času, dnevu in kraju ocenjevanja hrupa, – merilni opremi ocenjevanja hrupa, uporabljenih metodah in standardih, – instrumentu in kalibracijah oziroma uporabljenem računalniškem programu, s katerim je bilo opravljeno ocenjevanje hrupa, upoštevajoč računske metode oziroma druge metode, določene s predpisom ali standardom, ki ureja hrup za posamezni vir hrupa, – upoštevanih meteoroloških parametrih za ocenjevanje hrupa (temperatura zraka, hitrost vetra, normalni zračni pritisk, relativna vlažnost zraka, oblačnost) in stanja okolice (vrsta talnega okrova, pozidanost), – mestih ocenjevanja hrupa, izraženih v koordinatah veljavnega koordinatnega sistema, – rezultatih ocenjevanja hrupa v obliki ustreznih kazalcev hrupa L(dan), L(večer), L(noč), L(dvn) ter L(AF,01) glede na način ocenjevanja z upoštevanjem vseh popravkov ali v obliki drugih kazalcev hrupa, če so za posamezni vir hrupa predpisani ali določeni s standardi, – vrednotenju ocenjenih kazalcev hrupa glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa, pri čemer se pri ocenjevanju upošteva dejansko izračunana vrednost kazalcev hrupa, – uvrstitvi območij, na katere ima vir hrupa vpliv, v območja varstva pred hrupom v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, – podatkih o namenski rabi prostora na območju izvajanja ocenjevanja hrupa iz občinskih predpisov na področju urejanja prostora, – drugih dejstvih, pomembnih za ocenjevanje hrupa.

(3)Rezultati podani v poročilu o ocenjevanju hrupa morajo zagotavljati sledljivost in ponovljivost do vseh vhodnih podatkov in bistvenih parametrov. Pri modelnem izračunavanju hrupa po katerikoli računski metodi modelnega izračuna morajo biti navedene vrednosti vseh vhodnih podatkov, na podlagi katerih je bil izračun opravljen.

(4)Kopijo poročila o ocenjevanju hrupa zaradi emisije virov hrupa, mora zavezanec predložiti ministrstvu najkasneje v 30 dneh po opravljenem ocenjevanju hrupa.

(5)Poročilo o ocenjevanju hrupa morata zavezanec in izvajalec ocenjevanja hrupa hraniti najmanj pet let.

(1)Oseba, ki izvaja v okviru prvega ocenjevanja in obratovalnega monitoringa ocenjevanje hrupa z meritvami hrupa ali ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod, mora imeti pooblastilo ministrstva za izvajanje obratovalnega monitoringa na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja.

(2)Pooblastilo ministrstva za izvajanje obratovalnega monitoringa iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti za: – ocenjevanje hrupa z meritvami hrupa na osnovi standarda SIST ISO 1996-2 v povezavi s standardom SIST ISO 1996-1, – ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod in – ocenjevanje visoko energijskega impulznega hrupa z meritvami na osnovi standarda ISO 10843 in z modelnim izračunom na podlagi računskih metod na osnovi standarda SIST ISO 1996-1 in v povezavi s tehnično specifikacijo ISO/TS 13474.

(1)Oseba iz prejšnjega člena mora za pridobitev pooblastila ministrstva za izvajanje obratovalnega monitoringa imeti naslednjo opremo ter akreditacije oziroma tehnične pogoje: 1. akreditacijo, in sicer posebej po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za ocenjevanje hrupa z meritvami hrupa po standardu SIST ISO 1996-2 v povezavi s standardom SIST ISO 1996-1 in posebej po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 ali SIST EN ISO/IEC 17020 za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod; 2. akreditacijo, in sicer posebej po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za ocenjevanje visoko energijskega impulznega hrupa in hrupa orožij z meritvami po standardu ISO 10843 in posebej po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 ali SIST EN ISO/IEC 17020 za ocenjevanje visoko energijskega impulznega hrupa na podlagi računskih metod v povezavi s tehnično specifikacijo ISO/TS 13474; 3. merilno opremo za ocenjevanje hrupa z meritvami hrupa in računalniško programsko opremo za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod, in sicer za računsko metodo, za katero pridobiva pooblastilo.

(2)Za pridobitev pooblastila ministrstva za izvajanje obratovalnega monitoringa mora oseba iz prejšnjega člena imeti dokumentacijo o metodi za ugotavljanje merilne negotovosti ocenjevanja hrupa z meritvami hrupa oziroma dokumentacijo o metodi za ugotavljanje negotovosti ocenjevanja hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod.

(1)Ne glede na pogoj iz 1. točke prvega odstavka 15. člena tega pravilnika glede izpolnjevanja pogojev akreditacije po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 ali SIST EN ISO/IEC 17020 za izvajanje modelnega izračuna hrupa lahko ministrstvo podeli pooblastilo za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom hrupa na podlagi računskih metod najdlje do 31. decembra 2011, če vlagatelj izpolnjuje ostale pogoje iz 15. člena tega pravilnika in k vlogi za pridobitev pooblastila priloži reference o ocenjevanju hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod ter izdelane metode za oceno negotovosti ocenjevanja pri modelnem izračunu na podlagi računskih metod, za katerega pridobiva pooblastilo. Za pridobitev pooblastila za merjenje in izvajanje modelnega izračuna visoko energijskega impulznega hrupa je treba posebej priložiti reference o ocenjevanju visoko energijskega impulznega hrupa in metodo za oceno negotovosti ocenjevanja pri takšnem izračunu.

(2)Za pridobitev pooblastila na podlagi prejšnjega odstavka strokovni pregled referenc in metod za oceno negotovosti zagotovi ministrstvo.

(3)Osebe, ki so pridobile pooblastilo za izvajanje prvega ocenjevanja ter obratovalnega monitoringa za vire hrupa na podlagi 16. člena Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96 in 45/02) lahko opravljajo ocenjevanje hrupa na podlagi meritev hrupa do izteka veljavnosti tega pooblastila.

Ne glede na določbe 13. člena tega pravilnika zavezanci oddajo poročilo za leto 2008 v obliki in na način, ki sta določena v 12. in 13. členu Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96 in 45/02).

(1)Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96 in 45/02) preneha veljati.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek, se določbe 12. in 13. člena Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96 in 45/02) uporabljajo do 30. junija 2009.

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2009. Št. 0071-108/2008 Ljubljana, dne 9. oktobra 2008 EVA 2008-2511-0066 Janez Podobnik l.r. Minister za okolje in prostor Priloga 1: Vrednotenje hrupa ozadja, celotnega hrupa okolja in hrupa drugih virov hrupa Priloga 2: Ocenjevanje hrupa in popravki