Pravilnik za izvajanje ognjemetov

Ta pravilnik določa varnostne zahteve, tehnične pogoje, dokumentacijo in varnostne ukrepe za izvajanje ognjemetov ter druge pogoje za pravne osebe, podjetnike in fizične osebe, ki izvajajo ognjemete, z namenom zagotavljanja varnosti življenja in zdravja ljudi, premoženja, varstva okolja in javnega reda.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.izvajanje ognjemetov je priprava in izvedba pirotehničnih učinkov po naročilu ali vsaka uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 3, ki jih lahko uporabljajo le strokovno usposobljene osebe, ter kategorij 4, T2 in P2;

2.izvajalec ognjemeta je pravna oseba ali podjetnik, ki ima ustrezno dovoljenje za promet s pirotehničnimi izdelki v skladu z 9. členom Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (v nadaljnjem besedilu: zakon);

3.odgovorna oseba za izvajanje ognjemeta je oseba, ki odgovarja za pravilno izvedbo ognjemeta in ima veljaven certifikat za odgovorno osebo pri izvajanju ognjemetov;

4.oseba, ki izvaja ognjemet, je oseba, ki je strokovno usposobljena za izvajanje ognjemetov in ima veljaven certifikat za izvajanje ognjemetov;

5.izvajalec ognjemeta, ki pripravlja in izvaja pirotehnične učinke s pirotehničnimi izdelki kategorij T2 in P2 (v nadaljnjem besedilu: izvajalec specialnih pirotehničnih učinkov) je pravna oseba ali podjetnik, ki ima ustrezno dovoljenje za promet s pirotehničnimi izdelki v skladu z 9. členom zakona;

6.odgovorna oseba za izvajanje specialnih pirotehničnih učinkov je oseba, ki odgovarja za pravilno izvedbo specialnih pirotehničnih učinkov in ima certifikat za odgovorno osebo pri izvajanju specialnih pirotehničnih učinkov;

7.oseba, ki izvaja specialne pirotehnične učinke, je oseba, ki je specialistično strokovno usposobljena za uporabo pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča in ima veljaven certifikat za ravnanje s pirotehničnimi izdelki;

8.mesto izvedbe ognjemeta obsega izstrelišče, varnostno cono in varnostni odmik;

9.ureditev mesta izvedbe ognjemeta pomeni celovito ureditev izstrelišča z izvedbo varnostnih ukrepov, določitvijo varnostne cone in varnostnega odmika ognjemeta, kot so opredeljeni v elaboratu;

10.varnostna cona je območje, nad katerim se načrtuje aktiviranje pirotehničnih snovi ali je mogoče pričakovati padajoče trdne ali goreče nevarne delce;

11.varnostni odmik je minimalna varnostna razdalja med izstreliščem in mestom za gledalce ter objekti;

12.zavarovanje izstrelišča ognjemeta pomeni označitev izstrelišča ognjemeta in omejitev dostopa z redarji, trakovi, usmerjevalnimi ograjami ali drugimi primernimi sredstvi in opozorilnimi tablami ter izvajanje drugih, v elaboratu določenih varnostnih ukrepov;

13.izstrelitveni pripomočki so stojala, nosilci, podloge in podobni pripomočki, namenjeni za pritrjevanje in usmerjanje izstrelitvenih cevi ter pritrjevanje in usmerjanje pirotehničnih izdelkov;

14.izstrelitvena cev (možnar) je namensko izdelana cev za izstreljevanje ognjemetnih izdelkov z zaprtim dnom in gladkimi notranjimi stenami;

15.skupni nosilec izstrelitvenih cevi (možnarjev) je ogrodje, ki omogoča vpetje več izstrelitvenih cevi skupaj;

16.utrditev izstrelitvenih pripomočkov in utrditev pirotehničnih izdelkov na izstrelišču je varnostni ukrep, ki zagotavlja, da se izstrelitveni pripomočki ali pirotehnični izdelki ne morejo prevrniti in tako usmeriti izstrelka v napačno smer;

17.ročno neposredno aktiviranje je ročno vžiganje s pomočjo ognja (plinski gorilnik, minerske vžigalice ipd.);

18.ročno električno aktiviranje je ročno vžiganje s pomočjo električnega vžigalnika;

19.računalniško aktiviranje je računalniško vodeno vžiganje s pomočjo električnega vžigalnika;

20.posamično aktiviranje je vžiganje samo enega pirotehničnega izdelka;

21.serijsko aktiviranje je serijsko vžiganje vsaj treh pirotehničnih izdelkov, medsebojno povezanih z vžigalno vrvico ali pirotehničnimi zakasnilci;

22.ognjemet s talnim učinkom je ognjemet, katerega skrajni domet in polje delovanja ne presegata višine 30 m, pirotehnični učinek pa deluje neposredno iz nosilca;

23.ognjemet z učinkom v zraku je ognjemet, katerega skrajni domet in polje delovanja sta nad 30 m višine, pirotehnični učinek pa zagotavlja eksplozija izstrelka;

24.pozdravna bomba je ognjemetna bomba z glavnim učinkom poka;

25.svetlobna bomba je ognjemetna bomba z glavnim učinkom svetlobe;

26.večstopenjske ognjemetne bombe so tiste bombe, katerih deli učinkujejo med njenim letom na različnih višinah;

27.lastnosti pirotehničnega izdelka so predvsem vrsta, kaliber, masa, oblika in drugi dejavniki, ki določajo njegov domet, širino razleta in predvideno varnostno cono;

28.zatajeni pirotehnični izdelki so tisti pirotehnični izdelki, ki se ob prižiganju z ustreznimi sredstvi ne aktivirajo, ali pa se aktivirajo, vendar v zraku ne eksplodirajo in padejo celi na tla;

29.skrajni domet in polje zatajenega pirotehničnega izdelka je skrajna razdalja med točko izstrelitve in točko padca zatajenega pirotehničnega izdelka;

30.načini nepravilnega delovanja pirotehničnih izdelkov so: eksplozija v izstrelitveni cevi, prezgodnji ali prepozni učinek, padec zatajenega pirotehničnega izdelka na tla;

31.NEM je skupna neto masa eksplozivnih snovi v pirotehničnih izdelkih.

Odgovorna oseba za izvedbo ognjemeta je pri izbiri mesta za izvedbo ognjemeta dolžna upoštevati, da:

-        mesto izvedbe ognjemeta ni v bližini objektov ali območij, kjer se po določbah drugega in tretjega odstavka 4. Člena tega pravilnika ognjemeta ne sme izvajati;

-        je izstrelišče ognjemeta mogoče zavarovati in varnostno cono določiti tako, da se prepreči dostop osebam, ki ne sodelujejo pri izvajanju ognjemeta;

-        izstrelišče ognjemeta omogoča postavitev vseh izstrelitvenih pripomočkov in pirotehničnih izdelkov tako, da je osebi, ki izvaja ognjemet, omogočen dober pregled nad dogajanjem med izvajanjem ognjemeta;

-        se lahko zagotovi varno mesto za osebe, ki izvajajo ognjemet, reševalce in gasilce.

(1)Za izvajanje ognjemetov z učinkom v zraku je potrebno dovoljenje Direktorata za civilno letalstvo v skladu z določbo 114. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06 – uradno prečiščeno besedilo), če se izvajajo:

-        znotraj horizontalnih mej nadzorovanih con (CTR – Control Zone) javnih letališč: Jožeta Pučnika Ljubljana, Edvarda Rusjana Maribor, Portorož in Cerklje ob Krki;

-        v polmeru šestih kilometrov od referenčnih točk drugih javnih letališč ali

-        na način, da učinki ognjemeta segajo 150 m ali višje nad terenom.

(2)Zaradi ogrožanja varnosti in čezmerne obremenitve okolja s hrupom se ognjemeti z učinkom v zraku ne smejo izvajati:

-        v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč;

-        v neposredni okolici objektov z lahko vnetljivimi snovmi;

-        ob avtocestah;

-        pod daljnovodi in v njihovi neposredni okolici;

-        ob nadzemskih naftovodih in nadzemskih plinovodih;

-        v neposredni okolici zdravstvenih domov, šol, vrtcev, športnih dvoran in igrišč ter objektov in prostorov, namenjenih za opravljanje verskih obredov, če v njih med izvajanjem ognjemeta poteka dejavnost;

-        v zavarovanih območjih in na območjih habitatov zavarovanih vrst, če je z aktom o zavarovanju ali z drugim predpisom s področja ohranjanja narave tako določeno.

(3)Oddaljenost izstrelišča ognjemeta od objektov iz prve, druge, tretje in šeste alineje prejšnjega odstavka mora biti najmanj trikratna razdalja minimalnega varnostnega odmika, iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka pa najmanj dvakratna razdalja minimalnega varnostnega odmika.

(4)Ognjemet z učinkom v zraku se ne sme izvesti, če piha veter v katerikoli smeri s hitrostjo nad 40 km/h, merjeno dva metra nad tlemi izstrelišča.

Izvajanje ognjemeta mora biti zaključeno najkasneje do 22.00 ure, razen kadar pristojni upravni organ v dovoljenju za izvedbo javne prireditve v okviru programa prireditve dovoli organizatorju izvedbo ognjemeta v kasnejšem času.

(1)Pred vsako izvedbo ognjemeta mora izvajalec ognjemeta izdelati elaborat izvedbe ognjemeta, ki mora vsebovati:

1.podatke o naročniku ognjemeta (ime, priimek in prebivališče fizične osebe oziroma firma ali ime in sedež pravne osebe ali podjetnika);

2.podatke o izvajalcu ognjemeta (firma ali ime in sedež pravne osebe ali podjetnika);

3.podatke o odgovorni osebi za izvedbo ognjemeta (ime in priimek, EMŠO, prebivališče, telefonska številka mobilnega telefona) in dokazila o njeni strokovni usposobljenosti;

4.podatke o osebah, ki izvajajo ognjemet (ime in priimek) in dokazila o njihovi strokovni usposobljenosti;

5.podatke o ostalih sodelujočih pri izvedbi ognjemeta in navedbo osebe, ki jih nadzira in usmerja pri delu (ime in priimek, zadolžitev);

6.kraj in čas začetka postavljanja ognjemeta na izstrelišču, čas začetka in trajanja ognjemeta in predviden čas, v katerem bo območje izstrelišča ponovno varno (dostopno gledalcem in drugim osebam);

7.načrt izvedbe ognjemeta, ki mora vsebovati naslednje podatke:

-  vrsta in število uporabljenih pirotehničnih izdelkov z navedbo kalibra in kategorij, v katere so razvrščeni;

-  način aktiviranja (ročno ali računalniško, posamično ali serijsko – vrvično ali električno);

-  vrsta in kaliber izstrelitvenih cevi (kovinske, stekloplastične, HDPE – polietilen visoke gostote);

-  sredstva za aktiviranje;

-  skupna neto masa eksplozivnih snovi, ki bodo uporabljene;

-  izračun skrajnega dometa in polja zatajenega pirotehničnega izdelka;

-  domet izstrelkov pri predvidenem kotu izstreljevanja;

-  zavarovanje izstrelišča pred nepooblaščenim vstopom;

8.varnostne ukrepe za gledalce – varnostni odmik;

9.ukrepe varstva pred požarom;

10.zavarovanje izstrelišča (varnostni ukrepi za izstrelišče);

11.ukrepe v primeru zatajenih pirotehničnih izdelkov;

12.ukrepe po izvedbi ognjemeta;

13.dokazilo o zavarovanju dejavnosti izvajanja ognjemetov in višini zavarovanja;

14.žig izvajalca in podpis odgovorne osebe izvajalca ognjemeta.

(2)Elaboratu izvedbe ognjemeta mora biti priložena skica, izdelana v merilu, ki vsebuje:

-        vrisano mesto izstrelišča s predvideno višino in skrajnimi dometi ter koordinatami in nadmorsko višino mesta izstrelišča;

-        označitev zavarovanja izstrelišča;

-        označeno mesto za gasilce, reševalce ter gledalce.

(3)Elaborat izvedbe ognjemeta mora biti napisan v slovenskem jeziku in ga mora imeti odgovorna oseba na kraju izvedbe ves čas pri sebi.

(1)Odgovorna oseba za izvajanje ognjemeta po končanem ognjemetu izdela pisno poročilo o izvedbi in morebitnih odstopanjih glede na elaborat (smer in hitrost vetra, zakasnitve predvidenih vžigov, premiki izstrelitvenih cevi, ukrepi, izvedeni po ognjemetu ipd.).

(2)Poročilo in elaborat je izvajalec ognjemeta dolžan hraniti tri leta.

Odgovorna oseba za izvajanje ognjemeta mora poskrbeti, da v skladu z elaboratom ustrezno zavaruje izstrelišče ognjemeta od trenutka, ko nanj pripelje prve pirotehnične izdelke.

(1)Utrditev izstrelitvenih pripomočkov in pirotehničnih izdelkov mora biti izvedena tako, da ob sproščanju sil pri vžiganju ne pride do odmika od predvidene smeri izstrelitve. Naklon izstrelitvenih cevi mora biti tak, da se izstrelki razletijo nad varnostno cono in vsi delci oziroma ostanki izstrelkov padajo le v tem območju. Izstrelitvene cevi se ne smejo usmerjati proti gledalcem.

(2)Za utrditev se sme uporabljati le brezhibne izstrelitvene cevi in izstrelitvene pripomočke ter materiali, ki ne predstavljajo dodatne nevarnosti ob eksploziji pirotehničnega izdelka.

(1)Izstrelitvene cevi kalibra do 105 mm se v skupnem nosilcu utrdijo tako, da je razmik med posameznimi izstrelitvenimi cevmi najmanj ¼ kalibra. Pri izstrelitvenih ceveh kalibra nad 105 mm do 205 mm mora ta razmak znašati najmanj en kaliber, izstrelitvene cevi kalibra nad 205 mm pa morajo biti utrjene posamično. V primeru serijskega vžiganja je v enem skupnem nosilcu lahko največ 20 izstrelitvenih cevi kalibra do 105 mm, od 105 mm do 150 mm pa največ sedem izstrelitvenih cevi.

(2)Utrditev izstrelitvenih cevi kalibra nad 205 mm je treba izvesti tako, da se ⅔ izstrelitvene cevi zakoplje v tla ali pa se ustrezno obsuje ali obloži. Širina obsutja mora zagotavljati stabilnost in varnost pred razletom.

(1)Odgovorna oseba za izvedbo ognjemeta mora v elaboratu določiti varnostni odmik glede na lastnosti in nevarnosti uporabljenih pirotehničnih izdelkov.

(2)Pri določitvi varnostnega odmika je treba upoštevati:

-        navodilo proizvajalca o načinu uporabe pirotehničnega izdelka;

-        lastnosti pirotehničnih izdelkov;

-        način in možne posledice nepravilnega delovanja pirotehničnih izdelkov;

-        hitrost in smer vetra ter njun vpliv na odmik pirotehničnega izdelka od načrtovane krivulje leta;

-        kot izstreljevanja glede na navpičnico;

-        odmik zaradi Magnusovega učinka, posebej za krogelne in valjaste izstrelke.

(3)Pri določitvi varnostnega odmika za ognjemet z učinkom v zraku mora odgovorna oseba za izvedbo ognjemeta upoštevati še:

-        da se varnostni odmik določi glede na lokacijo različnih uporabljenih izstrelkov na izstrelišču;

-        da se varnostni odmik določi po načelu 1 mm kalibra = 0,80 m odmika (pri bombi kalibra 100 mm je odmik 80 m), pri serijskem aktiviranju pa se varnostni odmik poveča za 20%;

-        da se poleg varnostnega odmika iz prejšnje alineje prištejeta še Magnusov učinek, in sicer za krogelne bombe po formuli 3,8 m na cm premera oziroma za valjaste bombe 2,4 m na cm premera in efekt vetra.

(4)Pri izstreljevanju večstopenjskih valjastih bomb se varnostni odmik poveča za 20%.

(5)Če mesto izvedbe ognjemeta dopušča večji varnostni odmik v nasprotni smeri od smeri gledalcev, se lahko izstrelitvene cevi usmerijo stran od gledalcev. Pri kotu vsaj 10° od navpičnice v nasprotni smeri od smeri gledalcev se lahko varnostni odmik od gledalcev zmanjša za 20%. Varnostni odmik v smeri izstrelitve pa se posledično poveča v skladu s tabelo 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim.

(6)Varnostni odmik je treba pri ognjemetu z učinkom v zraku zaradi hitrosti vetra pod 40 km/h povečati v skladu s tabelo 2, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim.

(1)Pri pripravi ognjemeta mora odgovorna oseba za izvedbo ognjemeta ločiti pozdravne bombe kalibra 105 mm in več od ostalih ognjemetnih bomb. Na mestu izstreljevanja morajo biti ti izdelki ločeni na medsebojni razdalji najmanj en meter.

(2)Prepovedana je uporaba kovinskih izstrelitvenih cevi za izstreljevanje pozdravnih bomb.

(3)Pozdravne bombe kalibra 105 mm ali več se ne smejo povezovati v serije.

(1)Ognjemet se aktivira na način, ki je določen z elaboratom izvedbe ognjemeta.

(2)V primeru ročnega neposrednega aktiviranja mora biti zagotovljen čas do izstrelitve pirotehničnega izdelka, da se oseba, ki izvaja ognjemet, lahko varno umakne vsaj pet metrov.

(3)V primeru kombiniranega aktiviranja morajo biti izstrelitvene cevi z vžiganjem s pomočjo ognja ločene od izstrelitvenih cevi z električnim vžiganjem (ročnim ali računalniškim). Razdalja med njimi mora biti najmanj pet metrov.

(4)Vsi izstrelki kalibra nad 155 mm se lahko aktivirajo le električno. Minimalna oddaljenost osebe, ki izvaja ognjemet, mora biti vsaj 10 m od izstrelitvenih cevi. Električno aktiviranje je obvezno tudi za ognjemetne izstrelke kalibra pod 155 mm, kadar ni mogoče zagotoviti varnega umika osebe, ki izvaja ognjemet, vsaj pet metrov od izstrelišča (npr. izstrelišča na splavih).

(5)Ponovno polnjenje izstrelitvenih cevi med izvajanjem ognjemeta ni dovoljeno.

Za električno aktiviranje lahko oseba, ki izvaja ognjemet, uporablja le vžigalne strojčke, namenske vžigalne pulte ali računalnike.

Pri izvedbi pirotehničnih učinkov na odrih, v zaprtih prostorih in na prostem, vključno s specialnimi filmskimi učinki, je treba upoštevati značilnosti pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča, kot so:

-        trajanje, višina in premer učinka;

-        navodila proizvajalca, če je izdelek namenjen za uporabo v zaprtih prostorih;

-        navodila za pravilno postavitev oziroma utrditev;

-        kakršnakoli druga navodila oziroma opozorila.

(1)Vse naročnikove pooblaščene osebe, ki se lahko nahajajo v območju, kjer se bodo izvedli pirotehnični učinki (rekviziterji, scenski tehniki, nastopajoči ipd.), morajo biti seznanjene z mestom postavitve pirotehničnih izdelkov, varnostno cono in ukrepi zavarovanja izstrelišča.

(2)Od začetka postavljanja do končne uporabe oziroma odstranitve pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča mora biti prisotna požarna straža.

(3)Če se v območju, kjer se bodo izvedli pirotehnični učinki, lahko nahajajo naročnikove pooblaščene osebe, je poleg vsakega pirotehničnega izdelka treba namestiti viden napis ali znak »PREPOVEDANO KAJENJE« in napis »OGNJEMET«, s črkami višine vsaj dva cm. Če so te osebe tujci, se poleg napisa v slovenskem jeziku doda še napis v angleškem jeziku.

(4)Pred vžiganjem pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča oseba, ki izvaja specialne pirotehnične učinke, preveri, da se v območju, kjer se bodo pirotehnični učinki izvedli, ne nahajajo nepooblaščene osebe in da so odrski pirotehnični izdelki še vedno nameščeni v skladu z elaboratom.

(5)Pirotehnični izdelki za odrska prizorišča se lahko aktivirajo le električno.

(6)Posamezni pirotehnični izdelki za odrska prizorišča se ne smejo povezovati v serije.

(1)Pirotehnični izdelki za uporabo v zaprtem prostoru morajo biti posebej izdelani in označeni za uporabo v zaprtih prostorih.

(2)Če uporaba določenega pirotehničnega izdelka za odrska prizorišča zahteva začasno izključitev sistema aktivne požarne zaščite, mora biti s tem seznanjen varnostno nadzorni center izvajalca požarnega varovanja. Odgovorna oseba izvajalca požarnega varovanja mora biti med uporabo pirotehničnega izdelka za odrska prizorišča prisotna. Takoj ko nevarnost lažnih alarmov mine, je treba vzpostaviti normalno delovanje sistema aktivne požarne zaščite.

(1)Odgovorna oseba za izvedbo ognjemeta neposredno pred začetkom izvedbe ognjemeta preveri, ali so zagotovljeni in izpolnjeni vsi varnostni ukrepi, ki so določeni v elaboratu.

(2)Ognjemet se ne sme izvesti:

-        če niso zagotovljeni in izvedeni vsi potrebni varnostni ukrepi za varno izvedbo ognjemeta;

-        če se v območju varnostne cone nahajajo gledalci ali druge osebe;

-        če vremenske razmere ne dopuščajo varne izvedbe ognjemeta (hitrost in smer vetra, nevihta, strele).

Kadar odgovorna oseba za izvedbo ognjemeta med izvajanjem ognjemeta ugotovi, da je neposredno ogroženo življenje in zdravje ljudi, premoženje ali okolje, ognjemet takoj prekine. Po odpravi nevarnosti se lahko izvajanje ognjemeta nadaljuje.

Po izvedbi ognjemeta odgovorna oseba za izvedbo ognjemeta pregleda izstrelišče in varnostno cono, po preteku 20 minut pa še izstrelitvene cevi. Morebitne zatajene pirotehnične izdelke odgovorna oseba za izvedbo ognjemeta odstrani v skladu z navodili proizvajalca.

(1)Pri pripravi in izvedbi ognjemeta mora odgovorna oseba izvajalca ognjemetov poskrbeti za ustrezno osebno varovalno opremo ter izvesti druge ukrepe, določene v elaboratu izvedbe ognjemeta, predpisih o varnosti in zdravju pri delu, tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti ter predpisih o varstvu okolja.

(2)Ukrepe iz prejšnjega odstavka mora izvajalec ognjemetov opredeliti v izjavi o varnosti z oceno tveganja skladno s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Poleg osebne varovalne opreme je treba pri izvajanju ognjemeta imeti in uporabljati še:

-        merilec hitrosti vetra;

-        sredstva za obveščanje in signalizacijo;

-        opozorilne table in trakove;

-        sredstva za osvetlitev.

Izvajalec ognjemetov mora skladno s predpisi o varnosti in zdravju pri delu zagotoviti brezhibno delovno opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi, premoženja in okolja. Osebe, ki izvajajo ognjemet, morajo uporabljati varno delovno opremo.

(1)Glede na značilnost delovnega mesta in naravo dela mora izvajalec ognjemetov na delovnih mestih, kjer se izvaja priprava ognjemeta, zagotoviti, da nista ogrožena varnost in zdravje delavcev pri delu.

(2)Izvajalec ognjemetov mora glede na posebnost dejavnosti tudi z ustrezno organizacijo dela preprečiti ali omejiti tveganja za varnost in zdravje delavcev in predvideti ukrepe za izredne okoliščine.

Odgovorna oseba izvajalca ognjemetov je dolžna pred vsako uvedbo novega pirotehničnega izdelka seznaniti osebe, ki izvajajo ognjemete, z načinom uporabe in varnim ravnanjem s takim izdelkom.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o izvajanju ognjemetov (Uradni list RS, št. 103/05).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-234/2008/5 Ljubljana, dne 17. oktobra 2008 EVA 2008-1711-0040 Dragutin Mate l.r. Minister za notranje zadeve Priloga: Povečanje varnostnega odmika v metrih glede na kot nagiba v smeri izstrelitve