59. člen ZDZdr

Iz določil 38. člena ZDZdr jasno izhaja, da v primeru preklica privolitve začne sodišče po uradni dolžnosti nov postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih. Iz podatkov spisa izhaja, da se je to v obravnavani zadevi tudi zgodilo, nov postopek pa se vodi pred istim okrajnim sodiščem pod opravilno številko Pr 1197/2025. Udeleženčeva opredelitev vloge kot pritožbe, v primeru nastopa okoliščin iz drugega in tretjega odstavka 38. člena ZDZdr, tako izhaja iz napačnega razumevanja, da je treba v takšnem primeru sklep o ustavitvi postopka razveljaviti in postopek sprejema ponoviti, ne pa začeti novega. Po prvem odstavku 38. člena ZDZdr, je treba osebo, ki je privolila v sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, kasneje pa privolitev prekliče in zahteva, da se jo odpusti z zdravljenja v omenjenem oddelku, takoj odpustiti. Če pa zdravnik oceni, da so pri osebi podani razlogi iz 53. člena ZDZdr, osebo kljub preklicu privolitve zadrži na zdravljenju ter jo pouči o razlogih za zadržanje in pravici do odvetnika. Hkrati o zadržanju osebe pisno obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice (drugi odstavek 38. člena ZDZdr). Ta v skladu z 59. členom ZDZdr takoj obvesti pristojno sodišče

Namen zakonitega zastopništva (oziroma skrbništva za odrasle osebe po sedanji zakonodaji) je varstvo osebnosti odrasle osebe, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne zmorejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje (primerjaj drugi odstavek 239. člena DZ). 64. člen ZDZdr resda ne predpisuje, da mora sodišče ob obisku osebe v oddelku pod posebnim nadzorom obvezno zaslišati tudi zakonitega zastopnika, vendar pa iz narave instituta zakonitega zastopništva in izjemnosti ukrepa zadržanja na zdravljenju izhaja, da ga mora sodišče v postopek vključiti, če je le možno. Preobremenjenost sodišča prve stopnje in ocena, da razpolaga z zadostnimi podatki, pomembnimi za odločitev v tako občutljivih zadevah, kot je postopek zaradi sprejema osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru, ne smeta biti razlog, da sodišče ne stori vsega, da se osebi pri obravnavi zagotovi varstvo njenega osebnega dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (drugi odstavek 3. člena ZDZdr).

V konkretnem primeru je glede na hudo obliko duševne motnje mogoče izreči le ukrep sprejema osebe na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.

Nasprotna udeleženka ima pravico, da ne odgovarja na vprašanja in samo to ne bi mogel biti razlog za njeno zadržanje na prisilnem zdravljenju. Ugotovitev, da je tavala po prometni cesti in da je bila premražena, pritožnica ni uspela izpodbiti. Ti ugotovitvi pa utemeljujeta sklep, da je huje ogrožala svoje zdravje in življenje.

V posledici ugotovljene duševne motnje (paranoidna shizofrenija), zaradi katere ima udeleženec hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, pri njem obstaja realna grožnja, da bi nezdravljen lahko huje ogrozil svoje zdravje in zdravje drugih, pa tudi življenja drugih. Zgolj s pavšalno pritožbeno trditvijo o napačni diagnozi, zanikanju oz. nekritičnosti do svojih preteklih ravnanj in trditvijo o sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, pritožnik dvoma, da je mnenje izvedenca pravilno, ne vzbudi. Enako velja za trditev, da s strani izvedenca v petih do desetih minutah ni bil temeljito pregledan, saj kvaliteta pregleda ni nujno povezana s časom, ki je zanj porabljen. Pri tem spregleda, da je izvedenec svoje ugotovitve oprl tudi na medicinsko dokumentacijo.

Pri A. K. je prisotna duševna motnja – paranoidna shizofrenija, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti, ogroža pa tudi svoje zdravje oziroma celo življenje . A. K. bi na prostosti ogrožala svoje zdravje in tudi življenje s tem, ko bi spet nehala jesti in bi se tudi sicer hudo telesno zanemarila, upoštevati je tudi zaključek o odklanjanju zdravljenja. Ker udeleženki zaenkrat ni mogoče pomagati z milejšimi ukrepi, saj je zdravljenje na oddelku s posebnim nadzorom nujno, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je bilo zdravljenje odrejeno, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev njene svobode.

Odločitev sodišča o zadržanju udeleženca na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom je pravilna, pri čemer je ta poseg v pravice udeleženca omejen le na tisto časovno obdobje, ki je po mnenju izvedenca nujno potrebno zaradi terapevtskega zdravljenja.