Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču

(1)S to uredbo se ureja način upravljanja in vodenja koprskega tovornega pristanišča, urejajo pogoji in način opravljanja pristaniških dejavnosti na pristaniškem območju ter določajo pristaniške pristojbine v koprskem tovornem pristanišču.

(2)Ta uredba je tudi koncesijski akt za sklenitev enovitega koncesijskega javno-zasebnega partnerstva (v nadaljnjem besedilu: koncesijsko razmerje) na območju koprskega tovornega pristanišča za: - opravljanje nalog vodenja pristanišča; - opravljanje pristaniške dejavnosti vkrcavanja in izkrcavanja tovora v koprskem pristanišču in skladiščenje tega tovora; - opravljanje pristaniške dejavnosti vstopanja in izstopanja potnikov v pomorskem potniškem prometu; - upravljanje, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet; - izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.

(1)Koprsko tovorno pristanišče po tej uredbi zajema vodni in priobalni prostor, ki obsega operativne in negrajene dele obale ter druga zemljišča na kopnem za opravljanje pristaniških dejavnosti. Območje koprskega tovornega pristanišča po tej uredbi je določeno v grafični obliki, skupaj s koordinatami in nepremičninami območja koprskega tovornega pristanišča, v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Območje koprskega tovornega pristanišča se spremeni, če je to potrebno zaradi izvedbe prostorskih aktov, programa razvoja pristanišča ali spremenjenega območja ekonomske cone.

Poleg pomenov, določenih v Pomorskem zakoniku (Uradni list RS, št. 120/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Pomorski zakonik), Zakonu o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP; v nadaljnjem besedilu: Zakon o gospodarskih javnih službah) in Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javno-zasebnem partnerstvu), imajo izrazi v tej uredbi še naslednji pomen: - »koprsko tovorno pristanišče« je celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške dejavnosti, ki so namenjene za tovorni promet, in dejavnosti, ki so namenjene za potniški promet (v nadaljnjem besedilu: pristanišče); - »pristaniška infrastruktura, namenjena za javni promet« so akvatorij, grajene obale, valolomi, pristopi na pomole, naprave za privezovanje, drugi objekti in naprave, ki se po namenu uporabljajo za varnost plovbe in varen privez, vhodi, primarne dovozne poti in primarni železniški tiri, ki so namenjeni za javni cestni oziroma železniški promet. Grajene obale, vhodi, primarne dovozne poti in primarni tiri so navedeni v grafični obliki v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe; - »pristaniška infrastruktura, ki ni namenjena za javni promet« je vsa druga pristaniška infrastruktura razen tiste, ki je v skladu s prejšnjo alinejo namenjena za javni promet.

(1)Upravljavec pristanišča je Republika Slovenija.

(2)Upravne naloge v zvezi z upravljanjem in vodenjem pristanišča izvaja ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(3)Posamezne upravne naloge v zvezi z upravljanjem in vodenjem pristanišča, določene s to uredbo in drugimi predpisi, izvaja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava za pomorstvo).

(4)Posamezne naloge v zvezi z upravljanjem pristanišča, ki so določene s to uredbo in drugimi predpisi ter ne pomenijo izvajanja upravnih nalog, lahko koncedent s koncesijsko pogodbo prenese na koncesionarja.

(1)Za izpolnjevanje svoje obveznosti iz 41. člena Pomorskega zakonika mora upravljavec pristanišča storiti vse za nemoteno delovanje pristanišča, zlasti pa opravljati naslednje naloge: - zagotavljati varno plovbo na območju pristanišča; - skrbeti za nemoteno obratovanje pristanišča; - skrbeti, da se na območju pristanišča trajno izvaja pristaniška dejavnost; - skrbeti za pridobitev vodnih pravic, ki so potrebne za pristanišče; - sklepati koncesijska javno-zasebna partnerstva za opravljanje storitev, ki sestavljajo pristaniško dejavnost; - skrbeti za izvajanje gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 44. člena Pomorskega zakonika na način, določen z Zakonom o gospodarskih javnih službah in Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu; - oddajati v najem zemljišča na območju pristanišča, ki so v lasti Republike Slovenije, za izvajanje javno-zasebnih partnerstev iz prejšnjih dveh alinej in ustanavljati na teh zemljiščih stvarne pravice na tuji stvari v ta namen; - skrbeti za upravljanje pristaniške infrastrukture in upravljati pristaniško infrastrukturo, namenjeno za javni promet; - skrbeti za zadovoljevanje izkazanih obrambnih in varnostnih potreb ter potreb s področja zaščite in reševanja skladno s koncesijsko pogodbo; - zagotavljati priveze in uporabo nujne operativne pristaniške infrastrukture za priveze namenskih plovil ter skladiščenje ali namestitev intervencijske opreme ob nenadnem onesnaženju morja skladno s koncesijsko pogodbo; - zagotavljati razvoj pristanišča; - nadzirati izvajanje koncesij, podeljenih na podlagi te uredbe; - predpisati pogoje za uporabo pristanišča pri opravljanju prevozne, pristaniške ali druge gospodarske dejavnosti.

(2)Upravne naloge v zvezi s prvo, drugo, tretjo, četrto, osmo in dvanajsto alinejo prejšnjega odstavka opravlja uprava za pomorstvo, naloge iz drugih alinej pa ministrstvo.

(1)Upravljanje pristaniške infrastrukture obsega naloge, ki so potrebne, da je pristaniška infrastruktura ves čas v ustreznem obratovalnem stanju ter trajno namenjena za obratovanje pristanišča in opravljanje pristaniške dejavnosti.

(2)Upravljanje pristaniške infrastrukture obsega zlasti: - nadzor nad stanjem pristaniške infrastrukture; - vodenje evidence pristaniške infrastrukture iz četrtega odstavka tega člena in drugih predpisanih evidenc v zvezi z objekti in napravami pristaniške infrastrukture; - zagotavljanje, da koncesionar zavaruje pristaniško infrastrukturo v skladu s koncesijsko pogodbo; - zagotavljanje, da koncesionar redno vzdržuje pristaniško infrastrukturo; - urejanje razmerij s tretjimi osebami pri uporabi pristaniške infrastrukture; - vse druge naloge skrbnega gospodarjenja s pristaniško infrastrukturo.

(3)Za upravljanje in vodenje pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, sklene upravljavec pristanišča koncesijsko javno-zasebno partnerstvo na način, določen v 34. členu te uredbe.

(4)Evidenca pristaniške infrastrukture iz druge alineje drugega odstavka tega člena je sestavni del koncesijske pogodbe po tej uredbi ter obsega seznam vseh objektov in naprav pristaniške infrastrukture, glede posameznega objekta oziroma naprave pa naslednje podatke o: - vrsti posameznega objekta in naprave pristaniške infrastrukture; - identifikaciji objekta in naprave pristaniške infrastrukture; - lokaciji objekta in naprave pristaniške infrastrukture, če gre za objekt in z njim povezano napravo; - letu zgraditve ali pridobitve objekta in naprave pristaniške infrastrukture; - lastniku pristaniške infrastrukture; - upravljavcu pristaniške infrastrukture; - vzdrževalnih delih in vlaganjih v razvoj pristaniške infrastrukture.

(5)Ne glede na tretji odstavek tega člena vodi evidenco vse pristaniške infrastrukture upravljavec pristanišča. Upravljavec pristanišča v skladu z računovodskimi predpisi najmanj enkrat letno uskladi evidenco z dejanskim stanjem na podlagi inventurnega popisa, ki ga opravi inventurna komisija, sestavljena iz predstavnikov upravljavca pristanišča in koncesionarja. Koncesionar mora inventurni komisiji v ta namen dati potrebne podatke.

(1)Program razvoja pristanišča pripravi ministrstvo, sprejme pa ga Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(2)Strokovne podlage programa razvoja pristanišča pripravita koncesionar in uprava za pomorstvo. Strokovne podlage morajo biti predložene ministrstvu najpozneje šest mesecev po pozivu ministrstva upravi za pomorstvo oziroma koncesionarju, da jih pripravita.

(1)Vodenje pristanišča je v funkciji organiziranja delovanja pristanišča zaradi doseganja operativnih ciljev opravljanja pristaniških dejavnosti v skladu z namenom pristanišča in obsega zlasti naslednje naloge: - usklajevanje dejavnosti za nemoteno opravljanje prekladalnih storitev, skladiščenja in hrambe ter notranjih premikov blaga; - usklajevanje dejavnosti za nemoteno opravljanje pomorskega potniškega prometa; - skrb za nakup naprav in opreme za opravljanje dejavnosti, ki so potrebne za nemoteno delovanje pristanišča (viličar, dvigala in druga podobna oprema), in njihovo upravljanje; - sprejetje pristaniškega reda, v katerem se določijo interna pravila za varno in nemoteno obratovanje pristanišča; - skrb za varstvo okolja, ki zajema zagotovitev vseh predpisanih varnostnih ukrepov za preprečitev onesnaženja morja in širjenja izlitih tekočin v morje ter načrtovanje in izvedbo ukrepov pri opravljanju pristaniških dejavnosti na način, ki čim manj obremenjujejo okolje; - skrb za opravljanje obrambnih in varnostnih nalog oziroma nalog za zaščito in reševanje ali podporo tem nalogam v zvezi z odzivanjem države na nesreče ali krizne situacije oziroma za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti države, sprejetih v mednarodnih organizacijah ali na podlagi mednarodnih pogodb, skladno s koncesijsko pogodbo; - skrb za čistočo kopnega in vodnega prostora v pristanišču (usklajevanje dejavnosti za nemoteno izvajanje predpisanih ukrepov ravnanja z odpadki ter dejavnosti izvajanja gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil); - pridobitev obratovalnega dovoljenja kot investitor v skladu z 39. členom Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 62/16 – uradno prečiščeno besedilo in 41/17).

(2)Pravice in dolžnosti opravljati na območju pristanišča naloge vodenja pristanišča iz prejšnjega odstavka se prenesejo na koncesionarja v skladu z 28. členom te uredbe. Pravice in obveznosti v zvezi z vodenjem pristanišča uredita upravljavec pristanišča in koncesionar s koncesijsko pogodbo.

(1)Pravico opravljati na območju pristanišča (pristaniškem prostoru) storitve, ki sestavljajo pristaniško dejavnost, podeli upravljavec pristanišča s sklenitvijo koncesijske pogodbe skladno z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.

(2)Ta uredba je koncesijski akt za sklenitev koncesijskega razmerja za: - vkrcavanje in izkrcavanje tovora ter skladiščenje tega tovora (v nadaljnjem besedilu: ravnanje s tovorom); - vstopanje in izstopanje potnikov v pomorskem potniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: pomorski potniški promet).

(1)Ravnanje s tovorom obsega: - privez ladje; - vse potrebne naloge in storitve v zvezi z izkrcavanjem tovora z ladje; - vse potrebne naloge in storitve v zvezi z vkrcavanjem tovora na ladjo; - prekladalne storitve; - prevoz tovora po pristaniškem prostoru; - skladiščenje tovora na pristaniškem prostoru ali skladiščih, zgrajenih na tem prostoru, če je to sestavni del prekladalnih storitev.

(2)Pomorski potniški promet obsega: - privez ladje; - vse potrebne naloge in storitve v zvezi z vstopanjem potnikov in prtljage na ladjo; - vse potrebne naloge in storitve v zvezi z izstopanjem potnikov in prtljage z ladje; - prevoz potnikov po pristaniškem prostoru.

(3)Za ravnanje s tovorom in opravljanje pomorskega potniškega prometa se na območju pristanišča sklene le eno koncesijsko razmerje. Koncesionar pridobi izključno pravico opravljati storitve ravnanja s tovorom in dejavnost pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča.

(4)Koncesionar lahko opravlja tudi druge logistične storitve, povezane s storitvami iz prvega odstavka tega člena, ki so potrebne za nemoteno in učinkovito opravljanje storitev ravnanja s tovorom, ter druge logistične storitve, povezane s storitvami iz drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo na oskrbo ladij.

(5)Upravljavec pristanišča sklene koncesijsko razmerje iz tretjega odstavka tega člena na način, določen v 34. členu te uredbe.

(1)V obsegu, kot je to potrebno za ravnanje s tovorom in opravljanje pomorskega potniškega prometa ter drugih nalog koncesionarja v koncesijskem razmerju iz prejšnjega člena, mu koncedent skladno z veljavnimi predpisi odda v najem potrebna zemljišča, dovoli uporabo pristaniške infrastrukture ter ustanovi ustrezne stvarne in obligacijske pravice na teh zemljiščih (stavbna pravica, služnosti, pravica do gradnje).

(2)Obligacijske in stvarne pravice iz prejšnjega odstavka, zemljišča, na katera se nanašajo, in druga razmerja med koncedentom in koncesionarjem v zvezi s temi pravicami se uredijo v koncesijski pogodbi in drugih pogodbah med koncedentom in koncesionarjem tako, da je na njihovi podlagi mogoč njihov vpis v zemljiško knjigo, če so take, da se po zakonu vpisujejo v zemljiško knjigo.

(1)Pristaniška infrastruktura, namenjena za javni promet v koprskem pristanišču, se lahko uporablja izključno za opravljanje pristaniških dejavnosti, za katere je pristanišče namenjeno.

(2)V okviru razpoložljivih zmogljivosti pristaniške infrastrukture lahko upravljavec pristanišča po predhodnem mnenju koncesionarja odda privez za plovila zaradi opravljanja pristaniških dejavnosti ali druge dejavnosti, potrebne za nemoteno obratovanje pristanišča.

(3)Koncedent in koncesionar morata pri upravljanju in vodenju pristanišča upoštevati veljavne predpise in omejitve javnosti glede dostopa in uporabe pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.

(1)V okviru koncesijskega razmerja za ravnanje s tovorom in opravljanje pomorskega potniškega prometa mora koncesionar upravljati in voditi vso pristaniško infrastrukturo, ki ni namenjena za javni promet.

(2)Koncesionar mora v okviru tega razmerja tudi redno vzdrževati pristaniško infrastrukturo, ki ni namenjena za javni promet. Za redno vzdrževanje te infrastrukture se uporablja 17. člen te uredbe.

(3)Koncesionar mora v okviru koncesijskega razmerja iz prvega odstavka tega člena v svojem imenu in za svoj račun tudi zgraditi pristaniško infrastrukturo, ki ni namenjena za javni promet, v skladu z 32. členom te uredbe ter sprejetim programom razvoja pristanišča iz 7. člena te uredbe.

(1)Izvajanje koncesijskega razmerja za ravnanje s tovorom in opravljanje pomorskega potniškega prometa financira koncesionar iz plačil za storitve v okviru tega razmerja in iz drugih lastnih virov.

(2)Koncesionar mora voditi svoje poslovne knjige v skladu s predpisom, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti.

(1)Koncesionar plačuje koncesijsko dajatev v letnem znesku najmanj v višini 3,5 odstotkov od poslovnih prihodkov koncesionarja, zmanjšanih za pobrane pristojbine. Višina koncesijske dajatve in metodologija za ugotavljanje osnove za odmero dajatve ter način opravljanja nadzora se določijo v koncesijski pogodbi.

(2)Znesek koncesijske dajatve v višini vodnih povračil, plačil za vodne pravice, vodnih taks ter drugih dajatev, povezanih z uporabo morskega javnega dobra, plačuje koncesionar upravljavcu pristanišča. Preostalo višino koncesijske dajatve iz prejšnjega odstavka pa koncesionar plačuje v razmerju 50% : 50% upravljavcu pristanišča in občini ali občinam, na območju katerih je kopenski del pristanišča iz 2. člena te uredbe.

(3)Delež koncesijske dajatve, ki se plačuje občinam v skladu s prejšnjim odstavkom, se razdeli med občine, če je teh več, na podlagi naslednjih meril: - površine kopenskega dela pristanišča, ki se nahaja na območju posamezne občine, ki pomeni 50% koncesijske dajatve, - površine območja posamezne občine, ki pomeni 25% koncesijske dajatve, - števila prebivalcev posamezne občine, ki pomeni 25% koncesijske dajatve.

(4)Podatki iz prejšnjega odstavka se upoštevajo na dan 31. 12. preteklega leta za odmero tekočega leta. Za podatke iz prve alineje prejšnjega odstavka se upoštevajo podatki iz Priloge 1 te uredbe, za podatke iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka pa se upoštevajo podatki Statističnega urada Republike Slovenije.

(5)Koncesijska dajatev, ki se plačuje občinam v skladu s to uredbo, je prihodek proračuna občine, ki ga občina nameni za financiranje javne občinske infrastrukture in občinskih javnih služb, zato da izboljša kakovost življenja prebivalcev občine, ki je upravičena do koncesijske dajatve, zaradi vplivov pristanišča. Poraba sredstev, pridobljenih na podlagi plačila koncesijske dajatve, mora biti prikazana v načrtu razvojnih programov proračuna občine.

(6)S plačilom koncesijske dajatve koncesionar plača tudi najemnino za nepremične in premične stvari, ki jih v skladu s to pogodbo ali posebno pogodbo pridobi koncesionar v uporabo za opravljanje dejavnosti iz 10. člena te uredbe, ter plačilo za stavbno pravico, služnost ali drugo stvarno pravico na tuji stvari, ki jo pridobi na nepremičninah na pristaniškem območju.

Redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, v pristanišču je obvezna državna gospodarska javna služba.

(1)Redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture pomeni ohranjanje pristaniške infrastrukture v stanju, ki je potrebno za nemoteno opravljanje pristaniških dejavnosti, ter vključuje tekoče vzdrževanje in potrebne obnove, kadar posamezen del pristaniške infrastrukture ne omogoča več normalne uporabe (investicijsko vzdrževanje).

(2)Pristaniška infrastruktura se redno vzdržuje tako, da se pravočasno odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in varnost posameznih delov pristaniške infrastrukture, ali če je to potrebno, da se posamezni deli pristaniške infrastrukture prilagodijo napredku tehnike, hkrati pa se s tem ne spreminjajo njihova zmogljivost, velikost in namembnosti. Napeljave in tehnološke naprave ter oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave.

(3)Redno vzdrževanje akvatorija, ki je sestavni del pristaniške infrastrukture, vključuje vzdrževanje obstoječih globin celotnega akvatorija pristanišča in čiščenje vodnih površin morja ter zagotavljanje drugih pogojev za potekanje pomorskega prometa.

(4)Koncesionar mora kot dober gospodar trajno in nepretrgano izvajati gospodarsko javno službo rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.

(5)Koncesionar najpozneje do 15. novembra tekočega leta pripravi načrt rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, za prihodnje leto in ga predloži v preveritev in uskladitev upravi za pomorstvo. Preverjen in usklajen načrt letnega vzdrževanja na predlog uprave za pomorstvo potrdi ministrstvo. Načrt rednega vzdrževanja mora vključevati obseg predvidenih vzdrževalnih del in njihovo predvideno vrednost. Najpozneje do 15. maja v tekočem letu pripravi koncesionar poročilo o uresničitvi načrta rednega vzdrževanja za preteklo leto. Uresničitev načrta vsako leto preveri uprava za pomorstvo. Poročilo o uresničitvi načrta rednega vzdrževanja za preteklo leto in potrditev uresničitve na predlog uprave za pomorstvo potrdi ministrstvo.

(6)Koncesionar mora na podlagi posebnega naročila koncedenta opraviti tudi nujna in nepredvidena vzdrževalna dela, čeprav niso zajeta v načrtu rednega vzdrževanja iz prejšnjega odstavka in zanje tudi niso zagotovljena sredstva v skladu z 19. členom te uredbe. O načinu podelitve naročila in zagotovitvi sredstev za izvedbo naročila se stranki dogovorita s koncesijsko pogodbo.

(1)Za redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, ki je namenjena za javni promet, sklene upravljavec pristanišča koncesijsko javno-zasebno partnerstvo na način, določen v 34. členu te uredbe.

(2)Če koncesionar bistveno krši določila koncesijskega razmerja iz prejšnjega odstavka in obstaja neposredna nevarnost za zdravje in življenje ljudi ali uničenje infrastrukture, namenjene za javni promet, lahko upravljavec pristanišča posamezna obsežnejša dela v zvezi z rednim vzdrževanjem iz prejšnjega odstavka odda kot posebno javno naročilo.

(1)Redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, se financira iz pristojbin iz 20. člena te uredbe.

(2)Če pristojbine iz prejšnjega odstavka ne omogočajo kritja stroškov rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, zagotavlja razliko koncesionar v okviru lastnega poslovnega tveganja.

(3)Morebitni presežek prihodkov iz pristaniških pristojbin iz prvega odstavka tega člena nad stroški rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v tekočem letu koncesionar zadrži kot rezervacijo za stroške rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih. Ob prenehanju koncesijskega razmerja razliko med višino stroškov rednega vzdrževanja in prihodki iz pristaniških pristojbin v celotnem koncesijskem obdobju koncesionar nakaže v proračun Republike Slovenije.

Pristaniške pristojbine so: - pristojbina za uporabo pristanišča za plovila;

- (črtana), - ladijska ležnina; - pristojbina za privez.

Pristojbino za uporabo pristanišča plača plovilo, in sicer v določenem znesku od vsakega vkrcanega oziroma izkrcanega potnika oziroma v določenem znesku od vsake tone vkrcanega ali izkrcanega tovora ali od velikosti plovila (dolžine oziroma nosilnosti plovila).

(1)Ladijsko ležnino plačuje plovilo za uporabo obale ali pristaniškega vodnega prostora v kateri koli namen, razen za vkrcavanje ali izkrcavanje potnikov in tovora.

(2)Kadar ladja uporablja samo pristaniški vodni prostor, plača zmanjšano ležnino.

Pristojbino za privez plačujejo plovila, ki trajno ali začasno uporabljajo privez.

Pristaniških pristojbin ne plačujejo: - domača in tuja vojaška plovila in plovila, na katerih so vodje držav, ter plovila, ki se uporabljajo za upravne namene (vključno s Civilno zaščito); - plovila, ki pristajajo v pristaniščih zaradi reševanja brodolomcev, smrti ali bolezni oseb na plovilih, zdravniške pomoči osebam na plovilu, vendar samo v času, ki je potreben, da se opravi vse potrebno; - plovila, ki se v pristanišče zatečejo zaradi neurja in drugih okoliščin višje sile, vendar samo v času, dokler traja višja sila;

- (črtana);

- (črtana).

(1)Cenik pristaniških pristojbin pripravi koncesionar in ga še pred objavo predloži v soglasje ministrstvu.

(2)Cenik pristojbin iz prejšnjega odstavka se objavi na način, primeren za obveščanje uporabnikov pristanišča.

(1)Pristojbine iz 20. člena te uredbe se plačujejo koncesionarju.

(2)Koncesionar ima pravico in dolžnost pobirati pristaniške pristojbine, ki jih evidentira kot del prihodkov iz opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.

(3)Koncesionar mora voditi ločeno računovodsko evidenco o stroških rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in prihodkih iz pristaniških pristojbin. Višino stroškov in prihodkov v posameznem poslovnem letu mora koncesionar navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati pooblaščeni revizor.

(1)Koncesijsko razmerje po tej uredbi je enovito koncesijsko razmerje, ki obsega: - vodenje pristanišča, kar zajema tudi posamezne naloge upravljanja iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe; - ravnanje s tovorom in opravljanje pomorskega potniškega prometa; - upravljanje in vodenje pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet po tej uredbi; - opravljanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet po tej uredbi.

(2)Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje.

(3)Koncesijo lahko koncesionar deloma ali v celoti prenese na drugo osebo s predhodnim soglasjem koncedenta. Na osebe, s katerimi je dal koncesionar skupno vlogo za koncesijo oziroma jih je navedel v svoji vlogi kot osebe, ki bodo sodelovale pri koncesiji, lahko koncesionar prenese koncesijo brez predhodnega soglasja koncedenta, če je tak prenos skladen z vlogo in koncesijsko pogodbo.

(1)Objekti in naprave koncesije so vsi objekti in naprave, ki jih je koncesionar pridobil ali zgradil za izvajanje koncesije, ne glede na to, ali sestavljajo pristaniško infrastrukturo ali ne, če je koncesionar za njihovo pridobitev pridobil predhodno soglasje koncedenta.

(2)Objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi. Objektov koncesije, ki sestavljajo pristaniško infrastrukturo, namenjeno za javni promet, koncesionar ne sme obremeniti s hipoteko.

(1)S koncesijsko pogodbo upravljavec pristanišča (v nadaljnjem besedilu: koncedent) in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, zlasti pa: - medsebojne obveznosti v zvezi z gradnjo objektov in naprav koncesije; - pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z vodenjem pristanišča; - pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z opravljanjem pristaniških dejavnosti; - pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z upravljanjem in vodenjem pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet; - pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb; - pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z opravljanjem obrambnih in varnostnih nalog ter nalog v zvezi z zaščito in reševanjem oziroma nenadnim onesnaženjem morja; - medsebojne obveznosti v zvezi s plačevanjem pogodbenih dajatev po tej uredbi; - prenehanje koncesijskega razmerja in njegove posledice; - posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.

(2)Pravo koncesijske pogodbe je pravo, veljavno v Republiki Sloveniji.

(1)Koncesija se podeli za 35 let (rok koncesije).

(2)Rok koncesije začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.

(3)Trajanje koncesije se lahko na predlog koncesionarja podaljša za obdobje, ko koncesionar zaradi okoliščin višje sile ni mogel izvajati koncesijske pogodbe v celoti ali deloma.

(1)Koncesionar sme v okviru koncesijskega razmerja iz 28. člena te uredbe izvajati le gradnje, ki so akcesorne in priložnostne narave glede na temeljni predmet tega koncesijskega razmerja, to je opravljanje pristaniških storitev. Gradnje izvede koncesionar v svojem imenu in za svoj račun, njihovo financiranje in povrnitev vložka pa mora zagotoviti v okviru svoje gospodarske dejavnosti.

(2)V skladu s prejšnjim odstavkom vlada opredeli v programu razvoja pristanišča iz 7. člena te uredbe investicije v razvoj pristaniške infrastrukture, ki jih financira in izvede koncesionar.

(3)Koncesionar mora graditi objekte in naprave pristaniške infrastrukture v skladu s pogoji gradnje in časovno dinamiko, kot je to določeno v sprejetem programu razvoja pristanišča iz 7. člena te uredbe. Koncesionar lahko za pridobivanje dovoljenj in soglasij pri gradnji uporabi le tiste projekte, ki jih predhodno odobri koncedent.

(4)Koncesionar mora objekte in naprave koncesije graditi v skladu s predpisi in pravili stroke, in sicer tako da zagotavlja najbolj ekonomsko sprejemljivo stopnjo varstva okolja po načelu najboljše dosegljive tehnologije.

(5)Pri gradnji objektov in naprav koncesije mora koncesionar zagotoviti čim manjše vplive na okolje in dela opravljati tako, da čim manj vplivajo na življenje in delo ljudi v okolici.

(6)Projekt in podrobnejši opisi objektov in naprav, ki jih mora koncesionar zgraditi, so sestavni del razpisne dokumentacije.

(1)Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.

(2)Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po pristaniških storitvah in druga tržna tveganja koncesije.

(3)Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.

(4)Koncesionar ni upravičen do poplačila katerih koli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen ob prenehanju koncesije skladno z 41. členom te uredbe.

(1)Koncedent podeli koncesijo v postopku sklenitve koncesijskega razmerja po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu in v skladu s Pomorskim zakonikom.

(2)Akt izbire koncesionarja (v nadaljnjem besedilu: odločba o izbiri) izda vlada.

(3)Vsak kandidat lahko predloži le eno vlogo. Če en kandidat vloži več pravočasnih vlog, se vloge, ki so prispele prej, zavržejo, razen če kandidat ni v vlogi izrecno navedel, da poznejša vloga pomeni spremembo in dopolnitev določene prejšnje vloge.

(4)Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član konzorcija le pri eni skupni vlogi za koncesijo. Če ista pravna ali fizična oseba sodeluje pri več vlogah, se take vloge zavržejo.

(1)Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu za dejavnosti, ki so predmet koncesije; - da izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije; - da on sam ali njegov zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, določeno v prvem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08); - da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, da z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, da ni opustil poslovne dejavnosti ali ni v katerem koli podobnem položaju; - da ni bil s pravnomočno sodbo v kateri koli državi obsojen za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem; - da je izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali Republike Slovenije; - da je izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali Republike Slovenije; - da je v zadnjih petih letih opravljal pristaniško dejavnost.

(2)Pri skupni vlogi morajo pogoje iz prve do sedme alineje izpolnjevati vse osebe, ki so vložile tako vlogo, pogoj iz osme alineje pa vsaj ena oseba med njimi.

(3)Način dokazovanja pogojev iz prejšnjega odstavka se določi v razpisni dokumentaciji.

Merilo za izbiro koncesionarja je višina koncesijske dajatve, pri čemer imajo prednost tisti kandidati, ki ponudijo višjo koncesijsko dajatev in njeno bolj zgodnje plačevanje.

Koncesijsko razmerje preneha: - zaradi prenehanja koncesijske pogodbe; - zaradi prenehanja koncesionarja; - zaradi stečaja koncesionarja; - z odvzemom koncesije zaradi kršitev koncesionarja.

(1)Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.

(2)Koncesijska pogodba preneha zaradi bistvene kršitve z odpovedjo pogodbi zveste stranke. Podrobneje se odpoved zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.

(3)Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe kadar koli sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana pisno.

(1)Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.

(2)Pri univerzalnem pravnem nasledniku koncesionarja se koncesijsko razmerje prenese na pravnega naslednika skladno s tretjim odstavkom 28. člena te uredbe.

(3)Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Pristaniška infrastruktura ne postane del stečajne mase in preide v last koncedenta. Koncedent mora v stečajno maso plačati še neamortizirano vrednost pristaniške infrastrukture.

(1)Vlada z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja: - če koncesionar huje krši to uredbo in druge predpise, ki urejajo način izvajanja koncesije; - če koncesionar ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih pooblaščene osebe koncedenta izdajajo pri nadzoru nad koncesijo; - če koncesionar ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi pri inšpekcijskem nadzoru ali drugem nadzoru državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije.

(2)Zaradi kršitev koncesionarja iz prejšnjega odstavka lahko koncedent ločeno odvzame koncesijo tudi le v delu iz četrte alineje prvega odstavka 28. člena te uredbe.

(3)Koncedent pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo sicer uvedel postopek odvzema koncesije.

(1)Ne glede na razlog prenehanja koncesije mora koncesionar koncedentu najpozneje v enem mesecu po prenehanju koncesije izročiti vse objekte in naprave koncesije, ki sestavljajo pristaniško infrastrukturo. Način izročitve objektov in naprav koncesije se uredi v koncesijski pogodbi.

(2)Če se v času izvajanja koncesijske pogodbe potrebna vlaganja v razvoj pristaniške infrastrukture, ki jih je predhodno odobril koncedent, koncesionarju še ne povrnejo v celoti, mu koncedent po prenehanju koncesijske pogodbe povrne še neamortizirano vrednost, kot je izkazana v poslovnih knjigah koncesionarja.

(3)Če se podeli nova koncesija, se višina plačila iz prejšnjega odstavka določi kot del koncesijske dajatve, ki jo mora novi koncesionar plačati ob podpisu nove koncesijske pogodbe poleg plačila redne koncesijske dajatve. Če je za novega koncesionarja izbrana oseba, ki je bila koncesionar v predhodnem obdobju, je ta oproščena plačila dela koncesijske dajatve, ki se plača ob podpisu nove koncesijske pogodbe, s čimer preneha njena pravica do povračila neamortiziranega dela vrednosti investicijskih vlaganj iz prejšnjega koncesijskega obdobja.

(1)Koncesionarjevo izvajanje koncesije nadzira uprava za pomorstvo.

(2)Nadzor iz prejšnjega odstavka je lahko napovedan ali nenapovedan, obsega pa zlasti: - nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti koncesionarja iz koncesijskega razmerja; - nadzor nad stanjem pristaniške infrastrukture, ki je predmet koncesije, njenim vzdrževanjem in obnavljanjem; - nadzor nad dokumentacijo v zvezi s prihodki in odhodki iz pristaniških pristojbin, rednim vzdrževanjem in investicijskimi vlaganji v pristaniško infrastrukturo.

(3)Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom pristojnega organa.

(4)O nadzoru se sestavi zapisnik, podpišeta pa ga predstavnik koncesionarja in oseba, ki opravlja nadzor.

(1)Pritožbe v skladu s 16. členom Uredbe (EU) 2017/352 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2017 o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč (UL L št. 57 z dne 3. 3. 2017, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o spremembi Uredbe (EU) 2017/352, da se upravnemu organu pristanišča ali pristojnemu organu dovoli zagotavljanje prožnosti pri pobiranju pristojbin za pristaniško infrastrukturo v okviru izbruha COVID-19 (UL L št. 165 z dne 27. 5. 2020, str. 7), obravnava ministrstvo.

(2)Pritožbo iz prejšnjega odstavka vloži pravna ali fizična oseba v pisni obliki pri ministrstvu.

(3)Koncesionar in ministrstvo objavita navodila za vložitev pritožbe iz prvega odstavka tega člena na svoji spletni strani ali na drug ustrezen način.

(1)Koncesionar mora dvakrat letno pisno poročati koncedentu o izpolnjevanju obveznosti iz koncesijske pogodbe.

(2)Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o opravljanju pristaniške dejavnosti ter višini stroškov za redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture in vlaganj vanjo ter druge podatke o stanju pristaniške infrastrukture.

(3)Poleg poročil iz prejšnjega odstavka koncesionar predloži koncedentu revidirane konsolidirane letne računovodske izkaze.

(1)Prvo koncesijo iz 28. člena te uredbe podeli upravljavec pristanišča po izteku roka obstoječega koncesijskega razmerja med Republiko Slovenijo in Luko Koper, d. d., urejenega z najemno pogodbo št. 2606-3/99 z dne 2. 2. 2000, kot je bila dopolnjena z dodatkom št. 1 z dne 27. 7. 2006 in dodatkom št. 2 z dne 25. 9. 2007, ki daje na podlagi 997. člena Pomorskega zakonika družbi Luka Koper, d. d., izključno pravico uporabljati zemljišča in pristaniško infrastrukturo na območju pristanišča.

(2)Do podelitve prve koncesije na podlagi javnega razpisa iz te uredbe se obstoječe koncesijsko razmerje uskladi s to uredbo, s tem da se stranki sporazumeta o oblikovanju novega besedila pogodbe med njima, ki vključuje dosedanje najemno razmerje in določbe, potrebne za uskladitev s to uredbo, najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi te uredbe.

(3)Pri uskladitvi iz prejšnjega odstavka morata stranki upoštevati naslednje: - pogodbeno razmerje mora prenehati najpozneje 35 let po podpisu nove pogodbe, s katero je usklajeno to razmerje; - višina koncesijske dajatve iz 15. člena te uredbe mora biti ob podpisu pogodbe najmanj 3,5 odstotkov od poslovnih prihodkov koncesionarja, zmanjšanih za pobrane pristojbine.

(4)Pri uskladitvi obstoječega koncesijskega razmerja morata stranki upoštevati tudi obveznost Luke Koper za gradnjo operativnih obal na območju tretjega pomola koprskega pristanišča. Operativne obale in drugi objekti tretjega pomola postanejo na temelju stavbne pravice lastnina Luke Koper, ki ima med trajanjem koncesijskega razmerja pravico do njihovega izkoriščanja zaradi opravljanja pristaniških storitev, po prenehanju koncesijskega razmerja pa mora koncesionar gradnjo odstraniti in vzpostaviti prvotno stanje, razen če bi koncedent uveljavil opcijsko pravico do odkupa operativnih obal tretjega pomola po revidirani neamortizirani vrednosti vlaganj skladno z 41. členom te uredbe.

(5)Stranki morata najpozneje v šestih mesecih po sklenitvi pogodbe, s katero uskladita pogodbeno razmerje iz prvega odstavka tega člena, določiti seznam pristaniške infrastrukture, s katerim se določata infrastruktura, ki je namenjena za javni promet, in druga pristaniška infrastruktura.

(6)Najpozneje v 12 mesecih po sklenitvi pogodbe, s katero stranki uskladita koncesijsko razmerje iz prvega odstavka tega člena, mora ministrstvo pripraviti program razvoja pristanišča iz 7. člena te uredbe.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču (Uradni list RS, št. 103/02).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Grafični prikaz in koordinate območja koprskega tovornega pristanišča Priloga 2: Grafični prikaz pristaniške infrastrukture namenjene za javni promet