Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode

V Uredbi o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03, 79/04 in 81/06) se v prvem odstavku 1. člena za besedo »potres« dodata vejica in beseda »udor«.

Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi: »V tej uredbi uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: 1. Izraz nesreča se v tej uredbi uporablja tudi za tiste vrste nesreč, ki jih predpisi o odpravi posledic naravnih nesreč opredeljujejo kot neugodne vremenske razmere (zmrzal, toča, led ali žled, deževje ali suša). Za zmrzal se šteje tudi slana, če povzroči spomladansko ali zimsko pozebo, za deževje pa neurje, ki skupaj z močnim deževjem povzroči škodo v kmetijski proizvodnji. 2. Škoda je posledica nesreče, ki nastane zaradi zmanjšanja količine, kakovosti, tržne in uporabne vrednosti na nepremičninah in premičninah (v nadaljnjem besedilu: poškodovane stvari) glede na čas, vrsto, obliko, obseg in intenzivnost nesreče, ter posledica izpada prihodkov zaradi nesreče. Škoda, ocenjena po tej metodologiji, je izenačena z neposredno škodo in škodo v gospodarstvu (škoda na strojih in drugi opremi, na uničenih zalogah in izpad prihodkov), ki ju določajo predpisi o odpravi posledic naravnih nesreč. 3. Škodni primer je primer, ko v določenem trenutku zaradi določene nesreče nastane škoda na stvareh, v kmetijski proizvodnji ali v gospodarstvu. 4. Škodna skupina je več škodnih primerov, ki nastanejo iz istega vzroka v omejenem časovnem obdobju 72 ur, ki imajo iste ali podobne značilnosti. Škoda zaradi neugodnih vremenskih razmer ali zaradi množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov in živalskih bolezni nastane, ko so izpolnjeni pogoji, določeni s predpisi o odpravi posledic naravnih nesreč in to uredbo. Škodna skupina je tudi več škodnih primerov, ki nastanejo iz istega ali enakega razloga v daljšem časovnem obdobju, če je z zakonom določena vrsta škodnih primerov in obdobje, v katerem se ugotavlja škodna skupina. 5. Oškodovanci so lastniki ali uporabniki poškodovanih stvari oziroma gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zavodi in zadruge s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: gospodarski subjekti). 6. Regija je geografsko zaokroženo območje ali del državnega ozemlja, ki ga povezujejo geografske, urbane ali druge značilnosti, določene s predpisi o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja. 7. Za zemeljski plaz po tej uredbi se šteje zemeljski plaz in udor, ki ogrozi naselje ali več naselij, gradbene inženirske objekte, zlasti objekte transportne infrastrukture oziroma drugo premoženje v velikem obsegu, in ne vključuje usadov, podorov in drugih podobnih naravnih pojavov, ki jih povzročajo zlasti intenzivne padavine in neurja, oziroma sprememb, ki občasno nastanejo na nesaniranih plazovih.«.

V 3. členu se v točki 3.1 za besedo »premičnine« doda besedilo »in zaloge«. Za točko 4.2 se doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. Izpad prihodkov v gospodarstvu;«. Dosedanja 5. točka postane 6. točka.

V drugem odstavku 5. člena se črta besedilo »oziroma pri kmetijskih pridelkih 80 odstotkov«. V tretjem odstavku se za besedama »(ekonomska totalka)« postavi pika in črta besedilo v nadaljevanju tega stavka.

V prvem odstavku 10. člena se za napovednim stavkom spremeni prvi obrazec tako, da se glasi: »ŠK = Vo – VŠD, pri čemer je ŠK = višina škode v eurih, Vo = ocenjena dejanska vrednost pred nesrečo v eurih, z upoštevanjem vpliva amortizacije, pri škodi na zalogah pa z upoštevanjem sprememb vrednosti zaradi tržnih razmer, VŠD = vrednost po nesreči v eurih;«.

V prvem odstavku 11. člena se obrazec spremeni tako, da se glasi: »ŠK = SPŠ – VA, pri čemer je SPŠ = vsota vseh potrebnih stroškov za nadomestitev primarne škode v eurih, VA = vrednost amortizacije poškodovane stvari v eurih«.

Peti odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »(5) Cenovne osnove za ocenjevanje škode po tej metodologiji določi uprava na podlagi statističnih podatkov v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi oziroma drugimi službami in organizacijami ter jih objavi na svoji spletni strani. Uprava lahko po potrebi za ocenjevanje škode ob določeni vrsti nesreče določi posebne cenovne osnove, če že objavljene cenovne osnove niso zadostne. Uprava pri določanju cenovnih osnov praviloma upošteva regijsko primerljive cene glede na kraj nesreče.«.

V četrtem odstavku 33. člena se za besedo »leta« doda besedilo »na svoji spletni strani.«.

Četrti odstavek 36. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Škoda na cestah se oceni po skupinah del in povprečnih cenah, ki jih uprava objavi na svoji spletni strani.«.

V tretjem odstavku 38. člena se besedilo »ki so objavljene v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe«, nadomesti z besedilom »ki jih uprava objavi na svoji spletni strani«.

Tretji odstavek 42. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Škoda na elektroenergetskih vodih se oceni po skupinah del z upoštevanjem poškodovanosti in povprečnih cen, ki jih uprava objavi na svoji spletni strani.«.

V poglavju 4.3 Osnovna in obratna sredstva se prvi podnaslov spremeni tako, da se glasi: »4.3.1. Osnovna in obratna sredstva – premičnine in zaloge«.

Tretji odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Neodpisana vrednost premičnin zlasti gospodarske opreme in strojev je razvidna iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.«. Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) Škoda na zalogah materiala, nedokončane proizvodnje, proizvodov in trgovskega blaga se oceni na podlagi predloženih računovodskih listin (dobavnica, račun idr.), ki dokazujejo njihov obstoj ob nesreči, na način iz 1. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe.

(5)Škoda na zalogah materiala in trgovskega blaga se določi na podlagi razlike med nabavno vrednostjo in dejansko vrednostjo po nesreči z upoštevanjem zmanjšanja ali povečanja vrednosti teh zalog ob nesreči zaradi sprememb tržnih cen. Škoda na zalogah nedokončane proizvodnje in proizvodov se določi na podlagi razlike med lastno ceno in dejansko vrednostjo po nesreči z upoštevanjem zmanjšanja ali povečanja ob nesreči zaradi sprememb tržnih cen.«.

Besedilo 45. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Škoda na kmetijskih pridelkih, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere, se ocenjuje na kmetijskih pridelkih, določenih v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe, če je uničene čez 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu.

(2)Uprava preko regijskih komisij za ocenjevanje škode določi na podlagi meteorološkega poročila Agencije Republike Slovenije za okolje vrsto nesreče, vrsto kmetijske rastline ali pridelka, čas in geografsko območje nastanka neugodnih vremenskih razmer, zaradi katerih obstaja možnost, da bo škoda ocenjena pred spravilom ogroženega kmetijskega pridelka presegla 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje. Geografsko območje, ki so ga prizadele neugodne vremenske razmere, se določi na podlagi meteorološkega poročila, ogleda prizadetega območja, ugotovitve katere vrste kmetijskih pridelkov so bile poškodovane, ter predhodne ocene škode na posameznih vrstah kmetijskih pridelkov. Neposredna škoda oziroma odstotek uničenja običajne letne kmetijske proizvodnje v skladu s prvim odstavkom tega člena se začne ocenjevati praviloma 14 dni pred začetkom spravila pridelka in zaključi praviloma v enem mesecu po spravilu.

(3)Če je zaradi neugodnih vremenskih razmer določen kmetijski pridelek uničen v celoti, se lahko končna cenitev opravi takoj po nesreči. Če je uničen posevek v začetni fazi rasti in je v isti vegetacijski dobi še možno pričakovati pridelek, je škoda enaka stroškom nove setve in se ocenjuje, če je dosežena višina, določena v prvem odstavku tega člena. Šteje se, da je nova setev po 31. 5. v letu možna le za strniščne posevke.

(4)Običajno letno kmetijsko proizvodnjo za kmetijske pridelke iz prvega odstavka tega člena ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije na podlagi povprečnih pridelkov po cenilnih okoliših, pri čemer se upošteva triletno povprečje pridelka pred nastankom škode zaradi neugodnih vremenskih razmer ali triletno povprečje v zadnjih petih letih pred nastankom škode, pri čemer se ne upoštevajo podatki za leto z največjim pridelkom in za leto z najnižjim pridelkom. Podatke o povprečni letni kmetijski proizvodnji sporoča po cenilnih okoliših Statistični urad Republike Slovenije upravi najkasneje v aprilu za preteklo leto in uprava jih objavi na svoji spletni strani.

(5)Škoda v kmetijski proizvodnji ali na gospodarskih objektih kmetijskih gospodarstev, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere oziroma množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov oziroma živalskih bolezni, se ne ocenjuje, če je za določeno vrsto neugodnih vremenskih razmer, izbruh rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni možno pridobiti državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. Škoda se oceni le v primeru, če so jo povzročile neugodne vremenske razmere, zoper katere ni mogoče pridobiti državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalnih premij, in je bila nato povečana zaradi neugodnih vremenskih razmer, za katere pa je možno pridobiti državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalnih premij, pri čemer se poskuša razmejiti škodo med obema vrstama neugodnih vremenskih razmer.

(6)Uprava na svoji spletni strani najkasneje v aprilu za tekoče leto objavi tudi podatke o cenah pridelkov iz prvega odstavka tega člena, na katerih se ocenjuje škoda, če je zaradi neugodnih vremenskih razmer uničenih nad 30 odstotkov običajne letne proizvodnje na posameznem pridelku posameznega gospodarstva. Pri izračunu dejanske škode na kmetijskih pridelkih se poleg dejanske letne proizvodnje kmetijskega pridelka upoštevajo povprečne tržne cene poškodovanih kmetijskih pridelkov v letu nastanka škode po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije oziroma pristojne kmetijske službe, če teh podatkov ne spremlja Statistični urad Republike Slovenije. Za kmetijske pridelke, za katere Statistični urad Republike Slovenije ne spremlja običajne letne kmetijske proizvodnje oziroma dejanske proizvodnje kmetijskega pridelka v letu nastanka škode, pridobi uprava te podatke od kmetijske svetovalne službe in njihovo ustreznost lahko preveri tudi na podlagi mnenja strokovnih organizacij.

(7)V primeru, če uprava ugotovi, da se podatki o povprečni letni proizvodnji po posameznih pridelkih v dveh sosednjih cenilnih območjih razlikujejo preveč, pa zato ni vzrok različna pedološka sestava tal, razlike v kmetijski tehnologiji in obdelavi oziroma v drugih dejstvih, lahko imenuje strokovno skupino, v kateri morajo biti tudi po en predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, Kmetijske svetovalne službe, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Statističnega urada Republike Slovenije, ki preveri utemeljenost razlik v letni kmetijski proizvodnji.

(8)Skupna škoda na kmetijskih pridelkih po tem členu se za območje celotne države ocenjuje enkrat letno, pri čemer se roki za ocenjevanje škode zaključijo po spravilu zadnjih kmetijskih pridelkov, ki so bili poškodovani.«.

Podnaslov 4.3.2.2 se črta.

Besedilo 46. člena se spremeni tako, da se glasi: »Pri ocenjevanju škode zaradi neugodnih vremenskih razmer se lahko uporabljajo zlasti naslednji podatki iz javnih evidenc: – podatki zemljiškega katastra, – podatki registra prostorskih enot, – podatki registra kmetijskih gospodarstev, – podatki registra pridelovalcev kmetijskih pridelkov, – evidence o kmetijskih subvencijah, – podatki centralnih registrov za posamezne vrste živali, – podatki centralnega registra zemljišč, objektov in sadovnjakov.«.

47. in 48. člen se črtata.

V prvem odstavku 49. člena se besedilo »pozebe, suše ali toče« nadomesti z besedilom »neugodnih vremenskih razmer«.

Besedilo 50. člena se spremeni tako, da se glasi: »Škoda zaradi neugodnih vremenskih razmer se oceni po obrazcu ŠK = P x PGC x KP x SP, pri čemer je P = pričakovan hektarski donos v kg/ha, PGC = povprečna odkupna cena pridelka, KP = prizadeta kmetijska površina v ha.«.

Za 51. členom se dodata nov podnaslov in 51.a člen, ki se glasita:

(1)Ocena škode zaradi izpada prihodkov predstavlja nadomestilo povprečnih mesečnih vrednosti ustvarjene dodane vrednosti oškodovanca za obdobje, za katerega se pričakuje, da svojega poslovanja še ne bo mogel vrniti v stanje pred nesrečo (normalizacija poslovanja).

(2)Obdobje, v katerem se pričakuje izpad prihodkov, se določi ob upoštevanju potrebnega časa, da gospodarski subjekt usposobi ali nadomesti stroje, drugo opremo in zaloge.

(3)Dodana vrednost se izračuna po naslednjem postopku: a) za gospodarske družbe in zadruge se dodana vrednost izračuna na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izida, katerega vsebina je opredeljena s Prilogo 2B Navodila o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov (Uradni list RS, št. 7/08), po naslednjem obrazcu: DV = KDP – STR – DPO, pri čemer je DV = dodana vrednost, KDP = kosmati donos iz poslovanja (AOP oznaka iz priloge 2B: 126), STR = stroški blaga, material in storitev (AOP oznaka iz priloge 2B: 128). DPO = drugi poslovni odhodki (AOP oznaka iz priloge 2B: 148); b) za samostojne podjetnike posameznike in druge posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost in: b1) davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, se dodana vrednost izračuna na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izida, katerega vsebina je opredeljena s Prilogo 6B Navodila o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov, po naslednjem obrazcu: DV = ČPP + PVZ + ULP + DPP – ZVZ – STR – OS, pri čemer je DV = dodana vrednost, ČPP = čisti prihodki od prodaje (AOP oznaka iz priloge 6B: 050), PVZ = povečanje vrednosti zalog (AOP oznaka iz priloge 6B: 054), ULP = usredstveni lastni proizvodi in storitve(AOP oznaka iz priloge 6B: 056), DPP = drugi poslovni prihodki (AOP oznaka iz priloge 6B: 057), ZVZ = zmanjšanje vrednosti zalog (AOP oznaka iz priloge 6B: 055), STR = stroški blaga, material in storitev (AOP oznaka iz priloge 6B: 060), OS = ostali stroški (AOP oznaka iz priloge 6B: 075); b2) davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dodana vrednost šteje davčna osnova, izračunana na podlagi prihodkov, zmanjšanih za priznane normirane odhodke (25 oziroma 70 odstotkov). Dohodki, ki so jih upravičenci prejeli od oseb, ki se štejejo za plačnike davka v Republiki Sloveniji, se ugotovijo iz priloženih računov. Dohodki, doseženi pri osebah, ki se ne štejejo za plačnike davka v Republiki Sloveniji, se ugotovijo iz obrazcev, katerega vsebina je opredeljena s Prilogo 3 Pravilnika o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine in o obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala (Uradni list RS, št. 138/06); c) za zavode (pravne osebe zasebnega prava) se dodana vrednost izračuna na podlagi podatkov iz izkaza prihodkov in odhodkov, katerega vsebina je opredeljena s Prilogo 3 Navodila o predložitvi letnih poročil nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava (Uradni list RS, št. 7/08), po naslednjem obrazcu: DV = PP – STR – DS, pri čemer je DV = dodana vrednost, PP = prihodki od poslovanja (AOP oznaka iz priloge 3: 080), STR = stroški blaga, material in storitev (AOP oznaka iz priloge 3: 093), DS = drugi stroški (AOP oznaka iz priloge 3: 105).

(4)Škoda zaradi izpada prihodkov pri posameznem oškodovancu se izračuna tako, da se na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izida oziroma drugega v tem členu navedenega obrazca ali drugega dokazila za obdobje zadnjih dvanajstih mesecev pred nesrečo izračuna mesečno povprečje dodane vrednosti in nato pomnoži s številom mesecev izpada iz drugega odstavka tega člena.

(5)V primeru, da je oškodovanec na trgu posloval manj kot dvanajst mesecev pred nesrečo, se škoda zaradi izpada prihodkov pri posameznem oškodovancu izračuna tako, da se na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izida oziroma drugega, v tem členu navedenega obrazca ali drugega dokazila za obdobje poslovanja oškodovanca izračuna mesečno povprečje dodane vrednosti in nato pomnoži s številom mesecev izpada iz drugega odstavka tega člena.«.

V drugem odstavku 54. člena se besedilo »v 47. členu« nadomesti z besedilom »v 46. členu«. V tretjem odstavku se črta besedilo »v tolarski protivrednosti«.

V prvem odstavku 55. člena se besedilo »1 do 7 priloge 9, ki so sestavni del te uredbe« nadomesti z besedilom »1 do 8, ki so sestavni del te uredbe«. Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Oškodovanec lahko ne glede na prvi odstavek tega člena v šestih mesecih po izvršeni cenitvi škode zahteva ponovno cenitev škode, ki je ob prvi cenitvi ni bilo mogoče v celoti ugotoviti glede na vrsto poškodb (ob potresu poškodovane nosilne stene, pa so vidne le razpoke in podobno), oškodovanec pa je škodo prijavil oziroma storil vse, da bi bila škoda ocenjena.

(4)Ponovne cenitve škode pri posameznem oškodovancu ali skupini oškodovancev, ne glede na razlog, ni mogoče uveljavljati po preteku šestih mesecev od dneva, ko je škodo, ki jo povzročila določena naravna nesreča, potrdila Vlada Republike Slovenije. Ponovno oceno škode pri posameznem oškodovancu lahko zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka izjemoma zahteva ministrstvo, ki skrbi za izvajanje programa odprave posledic škode, vendar najkasneje v enem letu od sprejema programa odprave posledic škode in ob pogoju, da je škodo še mogoče oceniti.«.

V prilogi 2 se spremenijo povprečne gradbene cene po vrstah stavb in so sestavni del te uredbe. Priloga 3 se spremeni in se nadomesti z novo prilogo 3, ki je sestavni del te uredbe. Črtajo se priloge 4, 5 in 6. Dosedanja priloga 7 postane priloga 4. Za prilogo 4 se doda nova priloga 5, ki je sestavni del te uredbe. Črtata se prilogi 8. in 8.a. Priloga 9 z obrazci 1 do 9 se nadomesti z novimi obrazci 1 do 8, ki so sestavni del te uredbe.

Običajna letna kmetijska proizvodnja za kmetijske pridelke iz 45. člena uredbe po cenilnih okoliših se ugotavlja ob uveljavitvi te uredbe na podlagi povprečja proizvodnje pridelkov v letih 2005, 2006 in 2007.

Uprava v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe na svoji spletni strani objavi cenovne osnove iz dosedanjih prilog 2, 3, 4, 5, 6 in 8. Pri ocenjevanju škode se do objave cenovnih osnov na spletni strani uprave uporabljajo dosedanje cenovne osnove, preračunane v eure.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00718-6/2008/8 Ljubljana, dne 26. junija 2008 EVA 2008-1911-0002 dr. Andrej Bajuk l.r. Minister Priloga 2: Povprečne gradbene cene po vrstah stanovanj Priloga 3: Izhodiščne povprečne cene za ocenjevanje delnih škod na stavbah Priloga 5: Seznam kmetijskih pridelkov, na katerih se ocenjuje škoda Obrazec 1: Ocena škode na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, povzročene po naravni nesreči Obrazec 2: Ocena škode v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih, povzročene po naravni nesreči Obrazec 3: Ocena škode na stavbah, povzročene po naravni nesreči Obrazec 4: Ocena delne škode na stavbah, povzročene po naravni nesreči Obrazec 5: Ocena škode na gradbenih inženirskih objektih (transportna infrastruktura, distribucijski cevovodi, vodni objekti in drugo), povzročene po naravni nesreči Obrazec 6: Ocena škode na živalih, perutnini in ribah, povzročene po naravni nesreči Obrazec 7: Zapisnik o ogledu in oceni škode na osnovnih in obratnih sredstvih - premičninah in zalogah, povzročene po naravni nesreči Obrazec 8: Zapisnik o oceni izpada prihodka (dodane vrednosti) po naravni nesreči