Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti (KPtoupd) o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust za leto 2008 in 2009

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za delodajalce v zasebnem sektorju, ki opravljajo tekstilno, oblačilno, usnjarsko ali usnjarsko-predelovalno dejavnost.

Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te kolektivne pogodbe.

Kolektivna pogodba se sklepa za določen čas, in sicer velja do 31. 12. 2009. Kolektivna pogodba začne veljati z dnem njenega podpisa, uporablja pa se najkasneje od 1. 5. 2008 dalje.

Najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi se najkasneje za mesec maj 2008 za 174 ur povečajo tako, da znašajo: text="+------------------------------+-------------------------------+ | Tarifni razred | Najnižja osnovna plača | | | od 1. 5. 2008 dalje/EUR | +------------------------------+-------------------------------+ | I. | 374,66 | +------------------------------+-------------------------------+ | II. | 401,02 | +------------------------------+-------------------------------+ | III. | 435,69 | +------------------------------+-------------------------------+ | IV. | 478,43 | +------------------------------+-------------------------------+ | V. | 530,68 | +------------------------------+-------------------------------+ | VI. | 627,25 | +------------------------------+-------------------------------+ | VII. | 707,74 | +------------------------------+-------------------------------+ | VIII. | 836,52 | +------------------------------+-------------------------------+ | IX. | 997,49 | +------------------------------+-------------------------------+"

Delodajalec in sindikat pri delodajalcu se na osnovi produktivnosti dela lahko dogovorita za višje povečanje najnižjih osnovnih plač, kot je določeno v 5. členu te kolektivne pogodbe.

Delodajalec in sindikat pri delodajalcu se na področju plač za čas šest mesecev lahko dogovorita za nižje standarde, kot jih določa ta kolektivna pogodba, če ta ukrep prispeva k ohranitvi delovnih mest. Delodajalec in sindikat pri delodajalcu se lahko dogovorita, da se ukrep iz prvega odstavka tega člena časovno podaljša.

Najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi se za avgust 2008 povečajo za 3,2%. Če bo povprečna letna inflacija v obdobju januar–december 2008 v primerjavi s povprečno letno inflacijo v obdobju januar–december 2007 presegla 3,2% se najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi za januar 2009 dodatno povečajo za 70% razlike med dejansko doseženo povprečno letno inflacijo in 3,2%, v primeru, da dejanska povprečna letna inflacija ne bo presegla 5,2%. Če bo dejanska povprečna letna inflacija presegla 5,2% se najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi povečajo v skladu s prejšnjim odstavkom in še dodatno za celotno razliko med 5,2% in dejansko doseženo povprečno letno inflacijo.

Najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi se za avgust 2009 povečajo za 1,9%. Če bo povprečna letna inflacija v obdobju januar–december 2009 v primerjavi s povprečno letno inflacijo v obdobju januar–december 2008 presegla 1,9% se najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi za januar 2010 dodatno povečajo za 70% razlike med dejansko doseženo povprečno letno inflacijo in 1,9%, v primeru, da dejanska povprečna letna inflacija ne bo presegla 3,2%. Če bo dejanska povprečna letna inflacija presegla 3,2% se najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi povečajo v skladu s prejšnjim odstavkom in še dodatno za celotno razliko med 3,2% in dejansko doseženo povprečno letno inflacijo.

Delavec ima pravico do dodatkov in drugih prejemkov za delo v delovnem času, ki je za delavca manj ugoden. Delavcu pripadajo dodatki v naslednjih primerih in v naslednji višini: text="– za čas dela v popoldanski in 10% nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja najmanj v dveh izmenah – za delo v deljenem delovnem 15% času, za vsakokratno prekinitev dela več kot 1 uro – za nočno delo 30% – za delo preko polnega delovnega 30% časa – za delo v nedeljo 50% – delo na dan državnega praznika 100%. ali na drug dela prost dan po zakonu" Dodatki za delo v nedeljo in na dan državnega praznika in drugega dela prostega dneva se med seboj izključujejo. Delavcu pripada dodatek, ki je zanj ugodnejši. Delavcu pripada za vsako uro stalne pripravljenosti na delo doma oziroma na dogovorjenem kraju nadomestilo v višini 10% urne postavke osnovne plače delavca.

Regres za letni dopust v letu 2008 znaša najmanj 650,00 EUR oziroma v podjetjih/družbah z izgubo v preteklem poslovnem letu najmanj 590,00 EUR. Regres za letni dopust v letu 2009 znaša najmanj 650,00 EUR povečan za doseženo povprečno letno inflacijo v letu 2008 glede na leto 2007 oziroma v podjetjih/družbah z izgubo v preteklem poslovnem letu najmanj 590,00 EUR povečan za doseženo povprečno letno inflacijo v letu 2008 glede na leto 2007. Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do 1. julija tekočega leta oziroma v primeru nelikvidnosti delodajalca pa najkasneje do 1. novembra tekočega leta. Regres se lahko izplača v dveh ali več delih, če se tako dogovorita delodajalec in sindikat pri delodajalcu. Delodajalec in sindikat pri delodajalcu se pod pogojem, da so tekoči poslovni rezultati ugodni lahko dogovorijo za višji znesek regresa za letni dopust kot je določen v prvem in drugem odstavku tega člena.

Delavec ima pravico do jubilejne nagrade za delovne jubileje. Jubilejna nagrada: – za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu znaša 374,00 EUR, – za 20 let dela pri zadnjem delodajalcu znaša 561,00 EUR, – za 30 let dela pri zadnjem delodajalcu znaša 700,00 EUR, – za 40 let dela oziroma 38 let dela delavke pri zadnjem delodajalcu znaša 800,00 EUR. Jubilejna nagrada se izplača delavcu naslednji mesec po izpolnitvi pogoja za pridobitev jubilejne nagrade.

Ob smrti delavca ali ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, njegovim družinskim članom oziroma delavcu pripada solidarnostna pomoč. Pri tem se pod pojmom ožjega družinskega člana razumejo člani družine, kot jo razume zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerij: zakonca, tudi izvenzakonska partnerja, otroci, izvenzakonski otroci in posvojenci, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati in jih je tudi dejansko preživljal. V primeru smrti delavca njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini 700,00 EUR. V primeru smrti ožjega družinskega člana pripada delavcu solidarnostna pomoč v višini 350,00 EUR. Delodajalec je dolžan izplačati solidarnostno pomoč, ko nastopi primer, določen v tem členu.

Delavec je upravičen do solidarnostne pomoči v višini najmanj ene tretjine povprečne mesečne plače zaposlenih v podjetju/družbi v preteklem letu v primeru naravne nesreče, požara, poplave, ki je prizadela delavca in njegovo družino. V primeru, da je naravna nesreča prizadela tudi podjetje/družbo, podjetje/družba ni dolžna izplačati solidarnostne pomoči delavcu. Delavcu se lahko izplača solidarnostna pomoč v višini iz prvega odstavka tega člena v primeru neprekinjene odsotnosti z dela zaradi bolezni najmanj pet mesecev in pod pogojem, da se mu je zaradi bistveno povečanih stroškov zdravljenja poslabšalo gmotno stanje.

Delodajalcu dodelitev solidarnostne pomoči v skladu s tretjim odstavkom 14. člena predlaga sindikat, katerega član je delavec.

Če prehrana pri delodajalcu ni organizirana, je delavec, če je prisoten na delu 4 ure ali več, upravičen do povračila stroška prehrane od 1. 7. 2008 dalje najmanj v višini 3,50 EUR. Če prehrana pri delodajalcu ni organizirana, je delavec, če je prisoten na delu 4 ure ali več, upravičen do povračila stroška prehrane od 1. 7. 2009 dalje najmanj v višini 3,65 EUR. V primeru, da dela več kot 8 ur je upravičen do povračila sorazmernega dela stroška za prehrano.

Delavec je upravičen do povračila stroška prevoza na delo in z dela najmanj v višini 60% cene najcenejšega javnega prevoza na delo. Kjer ni možen javni prevoz na delo in iz dela je delavec upravičen do povračila stroškov prevoza v višini najmanj 0,12 EUR za vsak prevožen kilometer. Ta ureditev velja od 1. 8. 2008 dalje.

Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočevanje in povračilo stroškov za prevoz.

Dnevnice za službeno potovanje v Sloveniji od 6 do 8 ur znašajo 7,30 EUR, nad 8 do 12 ur 10,47 EUR, nad 12 ur 20,97 EUR. Povračilo stroškov za prevoz na službenem potovanju v Sloveniji znaša za vsak poln kilometer 0,32 EUR. Stroški za prenočevanje na službenem potovanju v Sloveniji se povrnejo v višini predloženega računa za prenočevanje, ki ga odobri delodajalec.

Delavec, ki ga je delodajalec napotil na službeno pot v tujino, je upravičen do dnevnice (povračilo stroškov za prehrano), povračila stroškov za prevoz in povračila stroškov za prenočevanje, pod pogoji in v višini, ki ga določa izvršilni predpis, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujini.

Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini kot jih določa ta kolektivna pogodba, vendar pod pogojem, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

Pogodbeni stranki se dogovorita, da se kolektivni spori rešujejo na način in po postopku, določenem z zakonom o kolektivnih pogodbah.

Stranki kolektivne pogodbe imenujeta štiričlansko komisijo za razlago te kolektivne pogodbe. V komisijo vsaka stranka imenuje dva člana, predsednika komisije pa določijo soglasno. Komisija za razlago sprejema razlage. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba. Komisijo za razlago te kolektivne pogodbe stranki kolektivne pogodbe imenujeta in določita pravila za njeno delovanje v roku 30 dni od uveljavitve te pogodbe.

Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust za leti 2008 in 2009 (KPtoupd) je v celoti avtonomna kolektivna pogodba dejavnosti v kateri in za katero veljajo izključno instituti dogovorjeni in določeni v tej KPtoupd.

Ta kolektivna pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ljubljana, dne 27. maja 2008 Podpisniki: Gospodarska zbornica Slovenije Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo Jože Smole l.r. Združenje delodajalcev Slovenije Sekcija za tekstil in usnje Borut Meh l.r. Sindikat tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije Jože Türkl l.r. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 2. 6. 2008 izdalo potrdilo št. 02047-3/2005-14 o tem, da je Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti (KPtoupd) o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust za leto 2008 in 2009 vpisana v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 17/2.