Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI)

S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od dobička fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: davek).

Davek je prihodek državnega proračuna.

Zavezanec oziroma zavezanka za davek je fizična oseba, rezident oziroma rezidentka Republike Slovenije po zakonu, ki ureja dohodnino (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

Zavezanec je zavezan za plačilo davka od dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od dobičkov od odsvojitve finančnih instrumentov, ki imajo vir izven Republike Slovenije.

Dobički od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov imajo vir v Republiki Sloveniji, razen dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, katerih izdajatelj in ponudnik je pravna oseba ali druga oblika organiziranja, ki ni ustanovljena v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji.

Z davkom so obdavčeni dobički od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ki so doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu.

(1)V primeru transakcij med povezanimi osebami se kot podlaga za ugotovitev višine dohodka uporabljajo primerljive tržne cene.

(2)Metode za določanje primerljive tržne cene so določene z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

(3)Povezana oseba po tem zakonu je povezana oseba po zakonu, ki ureja dohodnino.

(4)Plačilo ali izplačilo, opravljeno v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne cene.

(1)Izvedeni finančni instrumenti po tem zakonu so izvedeni finančni instrumenti po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov. Izvedeni finančni instrumenti po tem zakonu so tudi dolžniški vrednostni papirji, katerih donos se ne izplačuje v obliki unovčitve kuponov ali v obliki diskonta.

(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena se za izvedene finančne instrumente po tem zakonu ne štejejo izvedeni finančni instrumenti kot posli v zvezi z blagom kot osnovnim instrumentom, ki morajo biti poravnani z blagom (fizično).

(1)Odsvojitev izvedenega finančnega instrumenta je vsaka transakcija ali dogodek, zaradi katerega davčni zavezanec doseže izgubo ali dobiček.

(2)Za odsvojitev izvedenega finančnega instrumenta se ne štejejo odsvojitve, ki jih fizična oseba opravi v okviru opravljanja dejavnosti iz poglavja III.3. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2).

(3)Za odsvojitev izvedenega finančnega instrumenta se ne šteje odsvojitev pravice do nakupa delnic ali pravice do pridobitve drugega premoženja, ki je pridobljena na podlagi zaposlitve po poglavju III.2. ZDoh-2.

(1)Davčna osnova od dobička od odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od:

1.seštevka 1% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 1% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi oziroma v primeru trgovanja z vzvodom kot seštevek 0,25% od plačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi in 0,25% od izplačane vrednosti izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi, ali

2.pozitivne razlike med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi.

(2)Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi je enaka vrednosti izvedenega finančnega instrumenta, ki jo je ob pridobitvi oziroma ob sklenitvi posla plačal davčni zavezanec.

(3)Vrednost izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi je enaka izplačani vrednosti ob odsvojitvi.

(4)Kadar je razlika med vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob odsvojitvi in vrednostjo izvedenega finančnega instrumenta ob pridobitvi negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja davek, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz izvedenih finančnih instrumentov po tem zakonu, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.

Zavezanec je dolžan voditi evidenco zalog istovrstnih izvedenih finančnih instrumentov. Zaloge se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO).

V dobiček od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov se vštevajo v davčnem letu doseženi dobički od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov ali realizirane izgube od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Šteje se, da je dobiček dosežen ali izguba realizirana v času odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta.

(1)Davek se izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami 11. člena tega zakona, po stopnji 25%.

(1)Davek se izračuna in plača v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja dohodnino, in z zakonom, ki ureja davčni postopek, v delu, ki se nanaša na izračun in plačilo dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2)Izračun davka se opravi z odmero. Odločbo o odmeri davka izda davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.

(3)Napoved za odmero davka mora zavezanec vložiti v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja dohodnino, in z zakonom, ki ureja davčni postopek, v delu, ki se nanaša na izračun in plačilo dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov. Obrazec napovedi predpiše minister, pristojen za finance. Obrazec mora vsebovati podatke, potrebne za določanje davčne osnove, oziroma izračun davka, in podatke, potrebne za nadzor in identifikacijo zavezanca za davek.

(4)Zavezanec za plačilo davka na podlagi odločbe o odmeri davka je zavezanec sam.

Davčni organ izda odločbo o višini davka do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.

(1)Zavezanec lahko od davka, odmerjenega po tem zakonu, odšteje znesek ustreznega dela davka (v nadaljnjem besedilu: odbitek), ki ga je plačal od dobičkov z virom izven Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji dobički), vključenih v njegovo osnovo za davek.

(2)Za tuje dobičke iz prvega odstavka tega člena se štejejo dobički, ki se v skladu s 5. členom tega zakona ne morejo šteti za dobiček, ki ima svoj vir v Republiki Sloveniji.

(1)Odbitek davka od tujih dobičkov po prvem odstavku 17. člena tega zakona ne sme preseči nižjega od:

1.zneska davka od tujih dobičkov, ki je bil dokončen in dejansko plačan, ali

2.zneska davka, ki bi ga bilo treba plačati po tem zakonu od tujih dobičkov, če odbitek ne bi bil možen.

(2)Če ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka z drugo državo, po kateri ima pravico obdavčevanja le država, katere rezident je fizična oseba, se odbitek ne prizna.

(3)Če je znesek iz 1. točke prvega odstavka tega člena višji od zneska iz 2. točke prvega odstavka tega člena, se razlika ne more uveljavljati kot odbitek v naslednjih ali preteklih davčnih obdobjih.

Zavezanec, ki uveljavlja odbitek davka po 17. členu tega zakona, je dolžan davčnemu organu predložiti ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Republike Slovenije, zlasti znesek davka, plačanega od tujih dobičkov, osnovo za plačilo davka ter dokazilo, da je bil znesek davka dokončen in dejansko plačan.

Če se zaradi sprememb, zlasti vračil tujega davka, spremeni odbitek, mora zavezanec v obdobju, ko je do spremembe prišlo, povečati davek za znesek, ki je enak razliki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki bi bil mogoč, če bi se sprememba upoštevala.

Če je znesek davka, pred zmanjšanjem za odbitke po tem poglavju, nižji od odbitkov po tem poglavju, znesek odbitkov ne more preseči zneska davka. Odbitki, ki presegajo znesek davka, se ne morejo uveljavljati kot odbitki v prihodnjih ali preteklih davčnih letih.

Za uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini od dobička iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek, veljavne za primer uveljavljanja odbitka davka, plačanega v tujini od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov.

(1)Izdajatelji oziroma ponudniki izvedenih finančnih instrumentov, pooblaščeni udeleženci trga vrednostnih papirjev in druge pravne osebe, ki so posredovali pri sklepanju pravnih poslov v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, morajo davčnemu organu dostaviti podatke, ki se nanašajo na vse pridobitve in odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov ter identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov.

(2)Podatkov iz prvega odstavka tega člena ni potrebno dajati v primerih odsvojitev, kjer je bil pravni temelj sklep o dedovanju, drugi pravni posel v zvezi s smrtjo, sodna odločba (sklep o sodni izvršbi) ali upravna izvršba (sklep o prisilni izterjavi).

(3)Osebe, zavezane za dajanje podatkov po tem členu, morajo podatke iz tega člena zakona dostaviti davčnemu organu do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto.

(4)Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejše določbe glede vrste, oblike in načina dajanja podatkov na podlagi tega člena.

Podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona lahko izda minister, pristojen za finance.

Glede vseh vprašanj postopka obračunavanja in plačevanja davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in pristojnosti davčnega organa, ki niso urejena s tem zakonom, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek, v delu, ki se nanaša na dohodnino od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ter zakona, ki ureja davčno službo.

Z globo od 250 do 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če ne vloži davčne napovedi v predpisanem roku ali na predpisani način (tretji odstavek 15. člena).

Z globo od 400 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če v davčni napovedi navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke (tretji odstavek 15. člena).

(1)Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če davčnemu organu ali davčnemu zavezancu ne dostavi podatkov, potrebnih za pobiranje davka, ali ne dostavi teh podatkov v predpisanih rokih ali na predpisani način ali v dostavljenih podatkih navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi in tretji odstavek 23. člena).

(2)Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 600 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 4.000 eurov.

(1)V primerih, ko je narava prekrška iz 25.b in 25.c člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se z globo od 2.500 do 15.000 eurov za prekršek kaznuje posameznik, z globo od 3.500 do 75.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 4.500 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 10.500 do 150.000 eurov.

(2)Z globo v višini od 1.000 do 20.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 1.200 do 20.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 1.400 do 20.000 eurov.

(4)Za potrebe tega člena se šteje, da je narava prekrška posebno huda zaradi višine pridobljene protipravne premoženjske koristi, če se s prekrškom iz 25.b in 25.c člena tega zakona povzroči ali bi se lahko povzročilo neplačilo davka, ki v primeru storitve prekrška s strani posameznika presega 5.000 eurov, v primeru storitve prekrška s strani samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, presega 8.000 eurov, v primeru storitve prekrška s strani pravne osebe presega 10.000 eurov in v primeru storitve prekrška s strani pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, presega 25.000 eurov.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

Ne glede na 6. in 8. člen tega zakona, se dobiček, dosežen z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta, pridobljenega pred dnem začetka veljavnosti tega zakona, ne obdavčuje.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.