Zakon o revidiranju (ZRev-2)

Ta zakon ureja revidiranje, strokovna področja, povezana z revidiranjem, nadzor nad revidiranjem in ocenjevanjem vrednosti ter delovanje Slovenskega inštituta za revizijo in Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.

(1)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi direktive Sveta 84/253/EGS (UL L št. 157 z dne 9. 6. 2006, str. 87), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (UL L št. 158 z dne 27. 5. 2014, str. 196), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/43/ES).

(2)S tem zakonom se ureja izvajanje Uredbe 537/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L št. 158 z dne 27. 5. 2014, str. 77; v nadaljnjem besedilu: Uredba 537/2014/EU).

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.      »Agencija za javni nadzor nad revidiranjem« (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je javna agencija s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v tem zakonu in zakonu, ki ureja javne agencije.

2.      »Domača oseba« je pravna oseba, ki ima sedež na območju Republike Slovenije, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju Republike Slovenije.

3.      »Drugi posli dajanja zagotovil« so revidiranje razen revidiranja računovodskih izkazov ali konsolidiranih izkazov, posli preiskovanja in drugi posli dajanja zagotovil, in sicer v skladu s pravili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področij revidiranja dajanja zagotovil in etike (v nadaljnjem besedilu: Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov).

4.      »Država članica gostiteljica« je država članica, v kateri želi zakoniti revizor, ki ima dovoljenje v matični državi članici, pridobiti dovoljenje njenega pristojnega organa, ali država članica, v kateri želi biti revizijsko podjetje, ki ima dovoljenje v matični državi članici, registrirano ali je registrirano v skladu s pogoji njenega pristojnega organa.

5.      »Ključni revizijski partner ali partnerka« (v nadaljnjem besedilu: ključni revizijski partner) je partner ali več partnerjev, zadolženih za posle, ki je:

-  pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki ga ali jih revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega ali glavne odgovorne za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe in ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo; ali

-  v primeru revizije skupine pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki jih revizijska družba imenuje kot glavnega odgovornega ali glavne odgovorne za izvajanje obvezne revizije na ravni skupine in ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo skupine; ali

-  pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo.

6.      »Kvalificirani delež« je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih ima imetnik:

-  najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu ali

-  delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar imetniku že ta delež omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.

7.      »Matična država članica« je država članica, v kateri je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pridobil ali pridobilo dovoljenje pristojnega organa.

8.      »Mednarodni računovodski standardi« so Mednarodni računovodski standardi, Mednarodni standardi računovodskega poročanja in pripadajoče razlage, poznejše spremembe teh standardov in pripadajoče razlage, ki jih je izdal ali sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde in kot jih je sprejela in objavila Evropska unija.

9.      »Mednarodni revizijski standardi« so Mednarodni standardi revidiranja, mednarodni standardi obvladovanja kakovosti ter drugi povezani standardi, ki jih izda Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov prek Odbora za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil, ki so pomembni za obvezno revizijo.

10.   »Mreža« je večja organizacijska struktura, ki je:

-  namenjena sodelovanju in v katero spada pooblaščeni revizor ali revizijsko podjetje in

-  usmerjena k skupni delitvi dobička ali stroškov ali ima skupno lastništvo, nadzor ali upravo, skupne usmeritve in postopke obvladovanja kakovosti, skupno poslovno strategijo, skupno uporabo znamke ali pomembnega dela strokovnih virov.

11.   »Nadzorni organ« je organ ali telo, ki je določen za nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev.

12.   »Naložba v posamezno osebo« je:

-  neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik glasovalne pravice ali deleže v kapitalu te osebe ali

-  neposredno imetništvo vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je ta oseba ali

-  terjatev do te osebe na podlagi posojila, depozita ali drugih pravnih poslov, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki posojilu oziroma depozitu.

13.   »Neaktivni revizor« je vsaka fizična oseba, ki med sodelovanjem pri upravljanju sistema javnega nadzora in v treh letih neposredno pred tem sodelovanjem ni izvajala obveznih revizij, ni imela volilnih pravic v revizijski družbi, ni bila članica organov vodenja ali nadzora revizijske družbe in ni bila zaposlena v revizijski družbi ali kako drugače povezana s katero koli revizijsko družbo.

14.   »Obvezna revizija« je revizija posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo zahteva zakonodaja in revizija, izvedena na zahtevo podjetij, ki niso zavezana k obvezni reviziji.

15.   »Ocenjevalec kakovosti posla« je pooblaščeni revizor, ki ne sodeluje pri izvajanju ocenjevanega posla, ali skupina, v kateri je vsaj en pooblaščeni revizor in nihče ne sodeluje pri izvajanju ocenjevanega posla.

16.   »Ocenjevanje kakovosti posla« je postopek, v katerem ocenjevalec kakovosti posla pred izdajo revizorjevega poročila oceni, ali so bili priprava mnenja in sklepi, ki jih je ključni revizijski partner oziroma so jih ključni revizijski partnerji podali v osnutkih teh poročil, ustrezni.

17.   »Ocenjevanje vrednosti« je aktivnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine ali strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti.

18.   »Oseba države članice« je pravna oseba, ki ima sedež na območju države članice, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju države članice.

19.   »Osebni podatek« je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.

20.   »Ožji družinski član« pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe:

-  njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake pravne posledice kot zakonska zveza;

-  otrok te osebe ali osebe iz prejšnje alineje;

-  varovanec po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja;

-  eden od staršev te osebe ali osebe iz prve alineje te točke.

21.   »Partner« je vsak posameznik s pooblastilom, da zaveže revizijsko družbo k izvedbi posla izvajanja storitev revidiranja.

22.   »Podružnica revizijskega podjetja« je vsako podjetje ne glede na njegovo pravno obliko, ki je z revizijskim podjetjem povezano s skupnim lastništvom, nadzorom ali upravljanjem.

23.   »Poklicna nezaupljivost« pomeni odnos, ki vključuje kritično razmišljanje, ki je pozorno na okoliščine, ki lahko kažejo na morebitno napačno navedbo zaradi napake ali prevare, ter kritično oceno revizijskih dokazov.

24.   »Pooblaščeni ocenjevalec ali ocenjevalka vrednosti« (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec) je fizična oseba s strokovnim nazivom pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca.

25.   »Pooblaščeni revizor ali revizorka« (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni revizor) je zakoniti revizor, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.

26.   »Posli opravljanja dogovorjenih postopkov« so storitve revizijske narave, opravljene na podlagi dogovora med revizijsko družbo in drugo stranko, kot so opredeljeni v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.

27.   »Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu«, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju. Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, ali drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba.

28.   »Pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov« so Mednarodni standardi revidiranja in drugi mednarodni standardi, okvirna določila, kodeks etike in mednarodna obvestila za revizijsko prakso, ki jih izdaja Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov in so povezani z revidiranjem.

29.   »Pravila revidiranja« so pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov in druga pravila, ki jih določa Agencija.

30.   »Preiskava Agencije« je postopek odkrivanja neustreznega opravljanja revidiranja ali ocenjevanja vrednosti.

31.   »Prijavitelj« je oseba, ki Agenciji poroča domnevne ali dejanske kršitve določb tega zakona.

32.   »Pristojni organ« je organ, določen s predpisi, ki je pooblaščen za pravno ureditev ali nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ali posebnih vidikov ureditve ali nadzora.

33.   »Revidiranje« pomeni revizijo posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področij revidiranja, dajanja zagotovil in etike.

34.   »Revizija posamičnih računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov« je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovnega izida pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja.

35.   »Revizijska družba« je revizijsko podjetje, organizirano kot gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima za opravljanje storitev revidiranja dovoljenje Agencije.

36.   »Revizijski subjekt tretje države« je subjekt, ki ne glede na svojo pravno obliko izvaja revizije posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države, razen subjekta, ki je registriran kot revizijsko podjetje v eni od držav članic, za kar ima dovoljenje pristojnega organa v državi članici gostiteljici.

37.   »Revizijsko podjetje« je pravna oseba ali katerikoli drugi subjekt, ne glede na svojo pravno obliko, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje obveznih revizij.

38.   »Revizor skupine« je pooblaščeni revizor ali revizijska družba, ki izvaja obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov.

39.   »Revizor tretje države« je fizična oseba, ki izvaja revizije posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države, razen oseb, ki so registrirane kot zakoniti revizorji v eni od držav članic, za kar imajo dovoljenje pristojnega organa v državi članici gostiteljici.

40.   »Revizorjevo poročilo« je poročilo, ki ga izda revizijska družba.

41.   »Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih« je poročilo, pripravljeno v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19), ki ga je izdala revizijska družba.

42.   »Slovenski inštitut za revizijo« (v nadaljnjem besedilu: Inštitut) je nosilec javnih pooblastil, kot jih določajo ta in drugi zakoni.

43.   »Strokovnjak« je fizična oseba, ki ima posebno strokovno znanje o finančnih trgih, računovodskem poročanju, revidiranju in drugih področjih, pomembnih za preglede, vključno z zakonitimi revizorji, ki izvajajo revizije.

44.   »Subjekt javnega interesa« je družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, kreditna institucija, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo, zavarovalnica in pokojninska družba, kot ju opredeljuje zakon, ki ureja zavarovalništvo. Subjekt javnega interesa je tudi družba, zavezana k obvezni reviziji, v kateri imajo država ali občine, skupaj ali samostojno, neposredno ali posredno, večinski lastniški delež. Subjekt javnega interesa je lahko tudi druga pravna oseba, zavezana k obvezni reviziji, če je tako določeno z drugim zakonom.

45.   »Tretja država« je država, ki ni članica Evropske unije.

46.   »Tretja oseba« je pravna oseba, ki ima sedež na območju tretje države, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju tretje države.

47.   »Udeležba« je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih ima imetnik najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu.

48.   »Veščak revizorja« (v nadaljnjem besedilu: veščak) je posameznik ali organizacija, ki ima poglobljeno znanje na področju, različnem od računovodstva ali revidiranja.

49.   »Zakoniti revizor ali revizorka« (v nadaljnjem besedilu: zakoniti revizor) je fizična oseba, ki ima veljavno dovoljenje pristojnega organa države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) za opravljanje obveznih revizij.

(1)Revidiranje poteka na način, določen s tem zakonom, Mednarodnimi revizijskimi standardi in drugimi pravili revidiranja, ki jih sprejema Agencija ter drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje pravnih oseb ali druge oblike revizije, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

(2)Hierarhijo pravil revidiranja, ki niso predpisi, določi Agencija.

(3)Revidiranje se opravlja v primerih, določenih z zakonom, ali na podlagi naročila.

(1)Storitve revidiranja lahko opravlja samo revizijska družba.

(2)Storitve revidiranja lahko v imenu revizijske družbe opravljajo samo osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in so s to revizijsko družbo v delovnem razmerju za poln delovni čas. Te osebe smejo izvajanje posameznih postopkov revidiranja poveriti tudi drugim osebam, ki so v delovnem razmerju v isti revizijski družbi ali pa v katerikoli članici mreže pod pogojem, da je njihovo delo skrbno načrtovano in nadzirano s strani osebe ali oseb, ki nerazdelno odgovarjajo za celotno revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih.

(3)Revizijske družbe smejo izvajanje posameznih postopkov revidiranja poveriti veščakom in osebam, ki niso v delovnem razmerju z revizijsko družbo, skladno s pravili revidiranja in pod pogojem, da je njihovo delovanje skrbno načrtovano in nadzirano s strani osebe ali oseb, ki nerazdelno odgovarjajo za celotno revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih. Zanje veljajo enaka pravila glede neodvisnosti in varovanja podatkov, kot veljajo za zaposlene v revizijski družbi.

(4)Storitve revidiranja lahko opravlja tudi revizijsko podjetje, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice v drugi državi članici in je registrirano pri Agenciji, če ključni revizijski partner, ki izvaja revizijo v imenu revizijskega podjetja, izpolnjuje pogoje iz 48. člena tega zakona.

(5)Določbe drugega odstavka tega člena o polnem delovnem času ne vplivajo, ne zmanjšujejo ali ne omejujejo pravic delavcev do opravljanja dela s krajšim delovnim časom, ki so določene v področnih zakonih, in sodelovanja veščakov pri revidiranju.

Nadzor nad kakovostjo revidiranja opravlja Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v skladu s svojimi pristojnostmi po tem zakonu.

(črtan)

(1)Inštitut je pravna oseba zasebnega prava, katerega ustanovitelj je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Ustanovitelji Inštituta so lahko tudi pooblaščeni revizorji, če statut Inštituta tako določa.

(2)Za inštitut se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavode, če ni v tem zakonu drugače določeno.

(1)Inštitut opravlja naslednje naloge in pristojnosti na drugih strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem:

1.      sprejema oziroma zagotavlja slovenske prevode in objavlja:

-  računovodske standarde,

-  poslovnofinančne standarde in pravila,

-  pravila notranjega revidiranja,

-  pravila revidiranja informacijskih sistemov,

-  pravila ocenjevanja vrednosti;

2.      določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti;

3.      organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti;

4.      opravlja nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti;

5.      odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti;

6.      določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor, preizkušeni računovodja, preizkušeni poslovni finančnik, preizkušeni revizor informacijskih sistemov in preizkušeni davčnik;

7.      organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za pridobitev strokovnih nazivov iz prejšnje točke;

8.      vodi register pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in oseb, ki so pridobile strokovne nazive iz 6. točke tega odstavka.

(2)Inštitut opravlja tudi druge naloge, določene s posameznim zakonom.

(1)Podrobnejšo organizacijo, poslovanje in naloge Inštituta ureja statut Inštituta. Statut Inštituta prične veljati, ko da nanj soglasje Državni zbor Republike Slovenije.

(2)Državni zbor Republike Slovenije obravnava letno poročilo Inštituta.

(3)Nadomestilo za opravljanje storitev Inštituta določa tarifa, h kateri da soglasje Vlada Republike Slovenije.

Inštitut mora v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti:

1.      standarde in pravila, ki jih sprejema,

2.      statut in tarifo,

3.      druge podzakonske predpise.

Organi Inštituta so:

1.      svet Inštituta,

2.      direktor/direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor) Inštituta,

3.      strokovni svet.

(1)Inštitut upravlja svet Inštituta.

(2)Svet Inštituta:

-        sprejema statut in druge splošne akte Inštituta,

-        sprejema programe dela in razvoja Inštituta ter spremlja njihovo izvajanje,

-        določa načrt poslovanja in sprejema letno poročilo Inštituta,

-        predlaga tarifo in cene za storitve, ki jih opravlja Inštitut,

-        opravlja druge naloge in pristojnosti, določene s statutom.

(3)Svet Inštituta ima devet članov, od katerih imenujejo:

-        enega člana/članico (v nadaljnjem besedilu: član) ustanovitelj,

-        pet članov osebe, ki so vpisane v register pri Inštitutu,

-        enega člana minister, pristojen za finance,

-        enega člana minister, pristojen za gospodarstvo,

-        enega člana delavci Inštituta.

(4)Člani sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.

(1)Direktor Inštituta vodi poslovanje Inštituta in ga zastopa.

(2)Za direktorja Inštituta je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-        da ima strokovni naziv pooblaščeni revizor,

-        da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje Inštituta,

-        da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine,

-        da ni bila pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni izbrisana iz kazenske evidence.

(3)Direktorja Inštituta imenuje svet Inštituta.

(4)Direktor Inštituta se imenuje za dobo štirih let in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(1)Agencija je nadzorni in regulatorni organ na področju revidiranja in nadzorni organ na področju ocenjevanja vrednosti.

(2)Agencija je pristojni organ za nadzor nad izvajanjem Uredbe 537/2014/EU.

(3)Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti je Agencija samostojna in neodvisna.

(4)Ustanovitelj Agencije je Republika Slovenija.

(5)Sedež Agencije je v Ljubljani.

(6)Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti Agencija sodeluje z Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev ter pristojnimi organi iz 20. člena Uredbe 537/2014/EU oziroma s sorodnimi organi v nadzornem delovanju na ravni Evropske unije in s pristojnimi organi tretjih držav po načelu enakovrednosti in vzajemnosti ter mednarodnimi organizacijami na področjih pristojnosti Agencije.

(7)Agencija s svojim delovanjem spodbuja sodelovanje med nadzorniki na evropski ravni ter izmenjavo vseh pomembnih informacij med nadzorniki iz matične države članice in države članice gostiteljice.

(1)Organa Agencije sta strokovni svet in direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor Agencije).

(2)Člane strokovnega sveta in direktorja Agencije imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance.

(3)Člani strokovnega sveta in direktor agencije se imenujejo za šest let in so lahko ponovno imenovani.

Za direktorja Agencije in člana strokovnega sveta je lahko imenovana oseba z ugledom neodvisnega strokovnjaka, ki ima ustrezna znanja povezana z revidiranjem in:

-        je zaključila najmanj študijski program druge stopnje ekonomske ali pravne smeri po zakonu, ki ureja visoko šolstvo, oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo na ekonomskem ali pravnem področju,

-        je najmanj osem let opravljala delo na teoretičnih ali praktičnih področjih računovodstva, revizije, financ ali prava,

-        ni zaposlena pri Inštitutu in ni član katerega koli organa Inštituta,

-        vsaj tri leta pred imenovanjem ni izvajala obveznih revizij, ni imela volilnih pravic v revizijskem podjetju, ni bila članica upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega podjetja in ni bila zaposlena v revizijskem podjetju ali kako drugače povezana z njim,

-        ni pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni izbrisana iz kazenskih evidenc.

(1)Opravljanje nalog oziroma položaj člana strokovnega sveta ali direktorja Agencije ni združljiva:

1.      z opravljanjem nalog člana v organih vodenja in nadzora ter revizijske komisije banke, zavarovalnice, borzno-posredniške družbe, družbe za upravljanje ter vseh subjektov, zavezanih k obvezni reviziji,

2.      s funkcijo v organih političnih strank, državnih organih, organih lokalnih skupnosti,

3.      z opravljanjem drugega dela ali dejavnosti, ki bi lahko vplivalo na neodvisnost Agencije ali bi lahko bilo v nasprotju z interesi Agencije.

(2)Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je lahko direktor Agencije član sveta v drugih organih za nadzor po zakonih, ki urejajo varstvo konkurence, bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov ter investicijske sklade in družbe za upravljanje.

(3)Direktor in člani strokovnega sveta svoj položaj uskladijo z določbami prvega odstavka tega člena pred začetkom opravljanja funkcije, vendar najkasneje v treh mesecih od imenovanja, v nasprotnem primeru jim mandat preneha.

(4)V primeru naknadnega nastopa nezdružljivosti med trajanjem funkcije mora oseba iz prvega odstavka tega člena o tem obvestiti ministra, pristojnega za finance, in strokovni svet Agencije. Obvestilo se šteje kot odstopna izjava iz 1. točke 22. člena tega zakona.

Vlada lahko direktorja in člane strokovnega sveta predčasno razreši v naslednjih primerih:

1.      če predloži izjavo, da odstopa;

2.      če je obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo ali drugo kaznivo dejanje z odvzemom prostosti;

3.      če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije;

4.      če pri izpolnjevanju svojih odgovornosti ne ravna v skladu zakonom.

(1)Direktor vodi, zastopa in predstavlja Agencijo pri uresničevanju njenih pristojnosti in odgovornosti.

(2)Direktor zastopa Agencijo tudi pri sodelovanju z drugimi nadzornimi organi držav članic in pri sodelovanju na ravni Evropske unije v nadzornem delovanju ter pri sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav po načelu vzajemnosti.

(1)Minister, pristojen za finance, predlaga Vladi Republike Slovenije kandidata za direktorja Agencije, ki ga izbere na podlagi javnega natečaja.

(2)Javni natečaj iz prvega odstavka mora biti objavljen najmanj šest mesecev pred potekom mandata trenutnega direktorja Agencije.

(1)Strokovni svet sestavlja devet članov oziroma članic.

(2)Direktor Agencije je po funkciji tudi predsednik strokovnega sveta.

(3)Druge člane oziroma članice predlagajo v imenovanje ministru, pristojnemu za finance:

-        Agencija za trg vrednostnih papirjev,

-        Banka Slovenije,

-        Agencija za zavarovalni nadzor,

-        Inštitut,

-        Ljubljanska borza,

-        Ministrstvo za gospodarstvo,

-        Ministrstvo za finance,

-        Univerza v Ljubljani ali v Mariboru.

(4)Strokovni svet opravlja naslednje naloge:

-        odloča o soglasjih, ukrepih nadzora in drugih posamičnih zadevah, o katerih v skladu z zakonom odloča Agencija, če v tem ali v drugem zakonu ni določeno drugače;

-        sprejema predpise, kadar zakon določa, da tak akt sprejme Agencija;

-        sprejema poslovnik Agencije;

-        sprejema strateški in letni načrt dela Agencije;

-        sprejema letno poročilo Agencije;

-        daje načelna mnenja k posameznim zadevam, o katerih odloča direktor;

-        obravnava splošna vprašanja kakovosti revidiranja;

-        proučuje pobude drugih nadzornih organov in zainteresiranih oseb za izboljšanje in razvoj kakovosti računovodskega poročanja in revidiranja;

-        obravnava druga strokovna vprašanja s področja pristojnosti dela Agencije.

Agencija je odgovorna za sodelovanje s sorodnimi organi držav članic oziroma z organi v nadzornem delovanju na ravni Evropske unije in s tretjimi državami po načelu vzajemnosti.

Splošni akti Agencije so akti za izvrševanje njenih javnih pooblastil in se jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Za varovanje zaupnosti za člane organov in zaposlene v Agenciji se smiselno uporabljajo določbe 38. člena tega zakona.

(2)Ne glede na določila 38. člena tega zakona za člane dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja, kadar gre za izmenjavo podatkov med pristojnimi organi držav članic v preiskavah, povezanih z izvedbo revizij računovodskih izkazov.

(1)Agencija sprejema letni načrt dela in letno poročilo o svojem delu ter ju javno objavlja na spletnih straneh.

(2)Državni zbor Republike Slovenije vsako leto obravnava letno poročilo o delu Agencije.

(3)Agencija enkrat letno sestavi in objavi poročilo o pregledu kakovosti revidiranja in ocenjevanja vrednosti, ki vsebuje glavne ugotovitve pregleda.

(4)Agencija enkrat letno sestavi poročilo o vseh upravnih ukrepih in vseh izrečenih sankcijah pooblaščenim revizorjem in revizijskim družbam v zbirni obliki. Informacije o upravnih ukrepih in izrečenih sankcijah posreduje Odboru evropskih organov za nadzor revizorjev.

(5)Agencija Odboru evropskih organov za nadzor revizorjev nemudoma sporoči vse začasne prepovedi.

Sredstva za izvajanje nalog Agencije se zagotovijo v državnem proračunu in s prihodki po tarifi.

(1)Tarifo sprejme strokovni svet Agencije na predlog direktorja, v kateri določi višino:

-        taks za odločanje o posamičnih zadevah;

-        letnih nadomestil, ki jih za opravljanje nadzora iz 73. člena tega zakona ali za opravljanje nadzora po drugem zakonu plačujejo osebe, nad katerimi Agencija opravlja nadzor;

-        nadomestil stroškov ukrepov nadzora iz 76. člena tega zakona;

-        taks za izdajo potrdil, za izdajo izpisov iz evidenc, za izdelavo fotokopij listin ali za izdelavo dvojnikov odločb, soglasij, odredb in sklepov;

-        nadomestil za opravljanje drugih nalog, ki jih po tem ali drugem zakonu opravlja Agencija.

(2)Agencija določi letna nadomestila iz druge alineje prejšnjega odstavka v taki višini, da vsota letnih nadomestil, ki jih plačujejo subjekti nadzora za posamezno vrsto nadzora, ne preseže stroškov Agencije, povezanih s to vrsto nadzora.

(3)Tarifa in njene spremembe se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije po potrditvi ustanovitelja.

(4)Višina nadomestila za izrek ukrepa nadzora, ki ga plača subjekt nadzora, je sorazmerna z vrsto in obsegom opravljenega nadzora nad tem subjektom nadzora.

(1)Agencija:

-        zagotavlja slovenske prevode Mednarodnih revizijskih standardov;

-        sprejema druga pravila revidiranja, zajeta v hierarhijo pravil revidiranja;

-        sprejema hierarhijo pravil revidiranja, ki niso predpisi;

-        določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ter preizkus strokovnih znanj;

-        organizira izobraževanja za pridobitev naziva pooblaščeni revizor;

-        izvaja preizkuse strokovnih znanj za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja;

-        izdaja dovoljenja za opravljanje dejavnosti revidiranja in nalog pooblaščenega revizorja v skladu s tem zakonom ter opravi registracijo zakonitih revizorjev, revizijskih podjetij, revizorjev tretjih držav in revizijskih subjektov tretjih držav;

-        organizira stalno dodatno strokovno izobraževanje pooblaščenih revizorjev; in

-        zagotavlja kakovost dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb.

(2)Agencija opravlja nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev ter izreka ukrepe nadzora.

(3)Agencija vodi registre:

-        revizijskih družb, revizijskih podjetij in revizijskih subjektov tretjih držav ter

-        pooblaščenih revizorjev.

(1)Agencija opravlja javni nadzor nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih obvezni reviziji.

(2)Agencija opravlja javni nadzor iz prejšnjega odstavka s smiselno uporabo določb tega zakona, ki urejajo nadzor nad revidiranjem.

(1)Agencija sodeluje z nadzornimi organi držav članic pri zbliževanju razlik v izobraževanju, ki ga organizira ali priznava v postopku izdaje dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ob upoštevanju razvoja stroke in drugih strokovnih področij, povezanih z revidiranjem.

(2)Agencija sodeluje z nadzornimi organi držav članic, kadar je to potrebno zaradi izvajanja svojih pristojnosti in nalog v skladu s tem zakonom in Uredbo 537/2014/EU.

(3)Agencija sodeluje s pristojnim organom v drugi državi članici in ustreznim evropskim nadzornim organom zlasti pri izmenjavi informacij in sodelovanju pri preiskavah v zvezi z izvajanjem obveznih revizij.

(4)Agencija na zahtevo pristojnih organov držav članic in brez nepotrebnega odlašanja zagotovi podatke za namen medsebojnega sodelovanja pri izvajanju nadzora nad zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji. Revizijske družbe in pooblaščeni revizorji so na zahtevo Agencije dolžni zahtevane podatke predložiti v roku, ki ga glede na okoliščine določi Agencija.

(5)Obveznost varovanja poslovne skrivnosti ne preprečuje izmenjave zaupnih podatkov v zvezi z drugim in tretjim odstavkom tega člena.

(6)Če Agencija ne more zagotoviti zahtevanih podatkov brez nepotrebnega odlašanja, o ovirah obvesti pristojni organ, ki je zahteval podatke.

(7)Agencija lahko zahtevo za posredovanje podatkov zavrne v naslednjih primerih:

-        če posredovanje podatkov lahko negativno vpliva na suverenost, varnost ali javni red Republike Slovenije;

-        če so v Republiki Sloveniji sproženi sodni postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim pooblaščenim revizorjem ter revizijskim družbam ali

-        če so pristojni organi Republike Slovenije zaradi istih dejanj že pravnomočno odločili proti istim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem.

(8)Če Agencija pridobi podatke od drugih pristojnih organov, lahko te podatke uporabi le za opravljanje svojega dela na podlagi zakona in v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki so s tem povezani.

(9)Direktor in člani strokovnega sveta so dolžni kot zaupne varovati vse podatke, pridobljene na podlagi medsebojnega sodelovanja pristojnih organov, tudi po prenehanju funkcije oziroma zaposlitve.

(10)Če Agencija ugotovi, da se na ozemlju drugih držav članic izvajajo ali so se izvajale dejavnosti v nasprotju s predpisi, s katerimi je bila v nacionalni red prenesena Direktiva 2006/43/ES, o tem obvesti pristojni organ druge države članice. Agencija lahko zahteva, da pristojni organ druge države članice izvede preiskavo v svoji državi. Agencija lahko zahteva, da njeno osebje v času preiskave spremlja osebje pristojnega organa druge države članice.

(11)Če Agencija dobi obvestilo o kršenju predpisov, s katerimi je bila v nacionalni pravni red prenesena Direktiva 2006/43/ES od pristojnih organov držav članic, ukrepa v skladu s pristojnostmi po tem zakonu in o postopkih in ukrepih obvešča pristojni organ, ki je prijavil kršitev. Če pristojni organ države članice zahteva preiskavo v Republiki Sloveniji, lahko Agencija zavrne zahtevo za izvedbo preiskave ali zahtevo o spremljanju osebja pristojnega organa druge države članice v preiskavi, če:

-        bi taka preiskava škodljivo vplivala na suverenost, varnost ali javni red v Republiki Sloveniji;

-        so že sproženi postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim osebam pred pristojnimi organi Republike Slovenije ali

-        so pristojni organi Republike Slovenije zaradi istih dejanj v zvezi z istim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem že pravnomočno odločili.

(12)V primeru iz druge in tretje alineje sedmega odstavka in enajstega odstavka tega člena Agencija o sproženih postopkih in pravnomočnih odločbah obvesti pristojne organe držav članic.

(1)Agencija lahko pristojnim organom tretje države na njihovo zahtevo po načelu vzajemnosti posreduje revizijsko dokumentacijo, ki jo imajo pooblaščeni revizorji in revizijske družbe, če:

1.      je ta revizijska dokumentacija povezana z revizijo družb, ki so izdale vrednostne papirje v tretji državi, ali pa so sestavni deli skupine, ki sestavlja obvezne konsolidirane računovodske izkaze v tretji državi;

2.      pristojni organi zadevne tretje države izpolnjujejo zahteve o ustreznosti, ki jih določi Evropska komisija;

3.      ima Agencija sklenjen dogovor s pristojnim organom tretje države po načelu vzajemnosti;

4.      je prenos osebnih podatkov v tretjo državo v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(2)Dogovor iz 3. točke prvega odstavka tega člena mora vsebovati:

1.      obveznost obrazložitve namena zahteve po revizijski dokumentaciji;

2.      dolžnosti varovanja zaupnih podatkov za osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih tretje države;

3.      zahtevo, da lahko pristojni organi tretje države uporabljajo revizijsko dokumentacijo le za izvajanje javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti in preiskav, ki so primerljive pristojnostim Agencije po tem zakonu;

4.      zahteve pristojnih organov tretje države po revizijski dokumentaciji, v primerih, če:

-  bi posredovanje teh delovnih papirjev ali dokumentov lahko škodovalo suverenosti, varnosti ali javnemu redu Evropske unije ali Republike Slovenije,

-  so se v Republiki Sloveniji za ista dejanja in proti istim osebam že začeli sodni postopki.

(3)Agencija o sklenjenih dogovorih s pristojnimi organi tretjih držav obvesti Evropsko komisijo ter ministrstvo, pristojno za finance, in ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(4)Agencija lahko od pristojnih organov tretje države zahteva dodatno dokumentacijo v zvezi z revizijskim delom, ki so ga za namen revizije skupine iz 43. člena tega zakona opravila kateri koli revizijski subjekt tretje države ali revizor tretje države.

(1)Sodišče in pristojni organi za nadzor po zakonih, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov in varstvo konkurence, Agencijo obvestijo o vseh sprejetih ukrepih ali izrečenih sankcijah zoper revizijske družbe in pooblaščene revizorje.

(2)Sodišče Agencijo obvesti tudi o vsaki pravnomočni kazenski obsodbi iz pete alineje prvega odstavka 48. člena tega zakona za osebo, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, in Inštitut o vsaki pravnomočni kazenski obsodbi iz pete alineje prvega odstavka 90. člena tega zakona za osebo, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti.

(3)Državni organi in nosilci javnih pooblastil Agenciji na njeno zahtevo predložijo vse podatke, ki so potrebni za opravljanje njenih nalog, in ji omogočijo vpogled v ustrezno dokumentacijo.

(4)Državni organi in nosilci javnih pooblastil Agenciji v zvezi z razrešitvijo revizijske družbe med mandatom posredujejo obrazložitev razlogov za razrešitev.

(5)Za izvrševanje nalog Agencije ima ta dostop do:

-        podatkov Centralnega registra prebivalstva, vključno s podatkom o enotni matični številki občana;

-        podatkov Poslovnega registra Slovenije in

-        brezplačnega pridobivanja in uporabe statističnih podatkov računovodskih izkazov družb in društev zavezanih k reviziji ali preiskavi, s katerimi razpolaga Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, zaradi analitsko-informativnih namenov Agencije, ki jih ne sme posredovati drugim in jih ne javno uporabljati.

(6)Agencija lahko za izvajanje svojih nalog po tem zakonu za podatke, ki so potrebni za njeno odločanje, zahteva njihovo posredovanje tudi od oseb in organizacij, ki z njimi razpolagajo. Ti so Agenciji dolžni nemudoma posredovati zahtevane podatke in dokumente, potrebne za izvedbo postopka nadzora, vključno s podatki, ki so v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti, določeni kot poslovna skrivnost, in podatki, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, določeni kot tajni.

(7)Subjekti, navedeni v prejšnjem odstavku, morajo podatke iz prejšnjega odstavka posredovati ne glede na pravila o dopustnosti posredovanja teh podatkov, a upoštevajoč pravila, ki določajo varnostne ukrepe ob posredovanju podatkov. Agencija mora zagotoviti primerno stopnjo varstva posredovanih ji podatkov.

(8)Subjekt iz šestega odstavka tega člena, na katerega je Agencija naslovila zahtevo za posredovanje podatkov, mora Agenciji v roku, ki ga določi Agencija, posredovati pravilne in popolne podatke, ki jih je zahtevala Agencija. Agencija lahko uporabi podatke le za namen, za katerega jih je pridobila. Če subjekt ne posreduje podatkov v zahtevanem roku, Agencija določi novi rok za posredovanje podatkov.

(9)Če subjekt iz šestega odstavka tega člena, na katerega je Agencija naslovila zahtevo za posredovanje podatkov, posreduje Agenciji nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali zahtevanih podatkov ne posreduje v novem roku, ki ga je Agencija določila na podlagi tretjega stavka prejšnjega odstavka, mu lahko strokovni svet s sklepom naloži denarno kazen do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.

(10)Hkrati z izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka lahko Agencija izda zahtevo, s katero subjekt iz prvega odstavka tega člena določi novi rok za posredovanje podatkov.

(11)Sklep o izreku denarne kazni iz devetega odstavka tega člena mora biti obrazložen. Zoper navedeni sklep ni pritožbe, je pa dovoljen upravni spor.

(1)Poslovodstvo pravne osebe, pri kateri poteka revidiranje, posreduje revizijski družbi vso zahtevano dokumentacijo in ji omogoči vpogled v poslovne knjige, spise in računalniške zapise. Revizijski družbi pravna oseba v okviru običajnega poslovnega časa omogoči dostop do poslovnih prostorov.

(2)Za izvajanje revizije pravna oseba revizijski družbi zagotovi ustrezne prostore in opremo za delo. Če so bili opravljeni vnosi podatkov z uporabo računalniške obdelave, pravna oseba na lastne stroške v primernem roku revizijski družbi zagotovi pripomočke, ki so potrebni za branje dokumentacije in, če je treba, zagotovi berljive trajne izpise v potrebnem številu kopij.

(3)Pravna oseba lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja revizijo njenih računovodskih izkazov, le na podlagi utemeljenih razlogov. Različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih niso utemeljeni razlogi za razrešitev. Pravna oseba pisno obvesti Agencijo o razrešitvi ali o odstopu revizijske družbe v obdobju, za katero je veljalo imenovanje, in ustrezno pojasni razloge za razrešitev ali odstop v 15 dneh od razrešitve ali odstopa.

(4)Prepovedane so vse pogodbene klavzule, ki omejujejo izbiro glede imenovanja določenega revizorja ali revizijske družbe, ki bo izvedla obvezno revizijo te pravne osebe, na nekatere kategorije ali sezname revizijskih družb. Vse takšne obstoječe klavzule so nične.

(5)Če revizijska družba popravi revizorjevo poročilo o obvezni reviziji, poslovodstvo revidirane pravne osebe zagotovi javno objavo popravljenega revizorjevega poročila.

(6)Pri obveznih revizijah subjektov javnega interesa lahko razrešitev revizijske družbe pri pristojnem sodišču, na podlagi utemeljenih razlogov, zahtevajo:

-        delničarji, ki zastopajo pet odstotkov ali več glasovalnih pravic ali delniškega kapitala;

-        drugi organi revidiranih subjektov, če tako določa zakon ali

-        pristojni organi iz prvega ali drugega odstavka 20. člena Uredbe 537/2014/EU, če tako določa zakon.

(1)Revizijska družba kot zaupne varuje vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela pri opravljanju revidiranja.

(2)Poslovodstvo revizijske družbe, družbeniki, delničarji ali člani organov nadzora revizijske družbe, pooblaščeni revizorji in drugi zaposleni revizijske družbe oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v revizijski družbi oziroma opravljanjem storitev za revizijsko družbo na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki iz prejšnjega odstavka, vključno z osebami v mreži, teh podatkov ne smejo sporočati tretjim osebam, niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.

(3)Dolžnost varovanja zaupnih podatkov zavezuje osebe iz prejšnjega odstavka tudi, ko ne sodelujejo več pri posamezni revizijski nalogi ali ko več niso povezane z revizijsko družbo.

(4)Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih primerih:

-        če je revizijska družba na podlagi zakona o določenih okoliščinah dolžna poročati nadzornemu organu;

-        če oseba izrecno pisno soglaša, da se sporočijo posamezni zaupni podatki, ki se nanašajo nanjo oziroma osebo, katere zakoniti zastopnik je;

-        če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče;

-        če iz podatkov, dejstev in okoliščin, ki jih je revizijska družba izvedela pri opravljanju revidiranja, izhajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje v zvezi s katerim obstoji dolžnost podati ovadbo;

-        če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog nadzora nad revizijsko družbo in predložitev teh podatkov oziroma revizijske dokumentacije pisno zahteva nadzorni organ po tem zakonu ali po zakonih, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov ali varstvo konkurence;

-        če revizijska družba izvaja obvezno revizijo naročnika, ki je del skupine, katere nadrejeno podjetje je v tretji državi, in takšno dokumentacijo potrebuje revizor skupine v tretji državi za uspešnost revizije konsolidiranih računovodskih izkazov nadrejenega podjetja, ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji iz 35. člena tega zakona;

-        če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog notranjega nadzora nad kakovostjo delovanja revizijske družbe v mreži;

-        v primeru zamenjave revizijske družbe, ko je prejšnja revizijska družba novi revizijski družbi dolžna zagotoviti dostop do vseh podatkov v zvezi z revidirano pravno osebo;

-        v primeru zahteve revizijske komisije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: revizijska komisija), v zvezi z ugotovitvami in zaključki nadzornega organa o opravljenem nadzoru nad kakovostjo dela revizijske družbe in

-        v drugih primerih, kjer zakon določa dolžnost glede posredovanja zaupnih podatkov.

(1)Revizijska družba revidiranje opravi v skladu s pravili revidiranja.

(2)Revizijska družba pri revidiranju računovodskih izkazov zagotovi, da:

-        so ključni revizijski partner ali ključni revizijski partnerji, ki podpišejo revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, in pooblaščeni revizorji, ki sodelujejo pri revidiranju, udeleženi pri revidiranju skupno z najmanj 15 odstotki delovnega časa, porabljenega za vsak revizijski posel;

-        je skupno število delovnih ur osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj pri revidiranju v revizijski skupini največ 25 odstotkov delovnega časa.

(3)Revizijska družba pripravi in vodi revizijsko dokumentacijo, kot je opredeljena v Pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, v slovenskem jeziku. Agencija presoja utemeljene primere, v katerih se lahko del revizijske dokumentacije vodi v tujem jeziku. Agencija lahko določi podrobnejši način priprave in vodenja revizijske dokumentacije.

(4)Revizijska družba hrani revizijsko dokumentacijo iz prejšnjega odstavka deset let po opravljenem revidiranju.

(5)V primeru začetega nadzora nad kakovostjo dela revizijske družbe in pooblaščenih revizorjev, v primeru začetega postopka za izrek ukrepa nadzora ter v primeru začete preiskave revizijska družba hrani dokumentacijo iz prejšnjega odstavka do pravnomočnosti odločitve v postopku nadzora.

(6)V primeru, da revizijska družba preneha delovati, preide obveznost hrambe revizijske dokumentacije na delničarje oziroma družbenike revizijske družbe.

(7)Obvezna revizija računovodskih izkazov ne vključuje zagotovila o prihodnji sposobnosti preživetja pravne osebe ali učinkovitosti oziroma uspešnosti organa vodenja ali nadzora pri vodenju poslovanja.

(1)Revizorjevo poročilo o posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazih sestavi in podpiše ključni revizijski partner ali ključni revizijski partnerji.

(2)V primeru, da revizorjevo poročilo o posamičnih oziroma konsolidiranih računovodskih izkazih podpiše več oseb, vsi nerazdelno odgovarjajo za celotno revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih.

(3)Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih za domače pravne osebe oziroma podružnice osebe države članice ali tretje osebe na območju Republike Slovenije je sestavljeno v slovenskem jeziku.

(4)Kadar so letni računovodski izkazi obvladujoče družbe priloženi konsolidiranim računovodskim izkazom, se lahko poročili revizijske družbe združita.

(5)Revizijska družba, ki je opravila obvezno revizijo subjekta javnega interesa, predloži pristojnim organom za nadzor trga vrednostih papirjev, bank, kreditnih institucij ali zavarovalnic na njihovo zahtevo dodatno poročilo, ki ga je predložila revizijski komisiji. Pristojni organi za nadzor trga vrednostnih papirjev, bank ali zavarovalnic lahko od revizijske družbe zahtevajo dodatna pojasnila v zvezi z obvezno revizijo.

(črtan)

(črtan)

(1)Pri obvezni reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov nosi ključni revizijski partner skupine celotno odgovornost za revizorjevo poročilo o konsolidiranih računovodskih izkazih ter za dodatno poročilo k revizijskemu poročilu iz 11. člena Uredbe 537/2014/EU.

(2)Ključni revizijski partner skupine izvaja pregled in hrani dokumentacijo svojega pregleda revizijskega dela, ki ga je opravil revizor iz tretjih držav, zakoniti revizor, revizijski subjekt tretje države ali revizijsko podjetje za namen revizije skupine. Dokumentacija, ki jo hrani ključni revizijski partner, je takšna, da lahko Agencija pregleda delo ključnega revizijskega partnerja.

(3)Kadar revizor ali revizijski subjekt iz tretje države, revidira sestavni del skupine podjetij, je ključni revizijski partner odgovoren, da Agenciji zagotovi vso dokumentacijo o revizijskem delu, ki ga je opravil revizor ali revizijski subjekt iz tretje države, vključno z delovnimi papirji, povezanimi z revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov. Da bi to lahko zagotovil, ohrani ključni revizijski partner kopijo takšne dokumentacije ali se dogovori z revizorjem ali revizijskim subjektom o primernem in neomejenem dostopu do dokumentacije na zahtevo ali ukrepa kako drugače.

(4)Če je prenos delovnih papirjev iz tretje države revizorju skupine preprečen zaradi pravnih ali drugih ovir, vključuje dokumentacija, ki jo hrani revizor skupine, dokazila, da je izvedel ustrezne postopke za pridobitev dostopa do revizijske dokumentacije, ter pri ovirah, ki niso pravne in izvirajo iz državne zakonodaje, dokazila o takšnih ovirah.

(1)Revizijska družba opravlja revidiranje v pravni osebi neodvisno, nepristransko ter v skladu s pravili revidiranja.

(2)Fizične osebe, ki bi lahko neposredno ali posredno vplivale na rezultat revizije, morajo biti neodvisne od revidiranega subjekta in ne smejo posegati v sprejemanje odločitev revidiranega subjekta.

(3)Fizične osebe iz prejšnjega odstavka so zaposleni pri revizijski družbi ter z njimi povezane osebe, osebe, ki so del mreže, v katero je vključena revizijska družba, ali katere koli druge fizične osebe, katerih storitve so na voljo revizijski družbi ali kateri koli osebi, ki je z revizijsko družbo povezana posredno ali neposredno.

(4)Družbeniki ali delničarji revizijske družbe ter člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov te družbe ali pridružene družbe in njihove mreže ne smejo posegati v izvajanje revizije na kakršenkoli način, ki bi ogrozil neodvisnost in nepristranskost pooblaščenega revizorja.

(5)Neodvisnost se zagotovi v obdobju, ki ga zajemajo računovodski izkazi, ki se revidirajo, in v obdobju, v katerem se izvaja obvezna revizija.

(6)Osebe ali družbe iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 45. člena tega zakona ne smejo zahtevati ali sprejeti denarnih in nedenarnih daril ali uslug od revidiranega subjekta ali katerega koli subjekta, povezanega z revidiranim subjektom, razen če bi nepristranska, razumna in obveščena tretja stran zadevno vrednost ocenila kot zanemarljivo.

(7)Če je revidirani subjekt v obdobju, na katerega se nanašajo računovodski izkazi, prevzet s strani drugega subjekta, če se z drugim subjektom združi ali če ga drugi subjekt prevzame, revizijska družba opredeli in oceni vse trenutne ali nedavne interese ali odnose, vključno z vsemi nerevizijskimi storitvami, ki so se opravile za ta subjekt in bi lahko ob upoštevanju razpoložljivih zaščitnih ukrepov ogrozile revizorjevo neodvisnost in zmožnost nadaljevanja obvezne revizije po datumu začetka učinkovanja združitve ali prevzema. Pooblaščeni revizor ali revizijska družba čim prej, najpozneje pa v treh mesecih, sprejme vse potrebne ukrepe za prekinitev kakršnih koli trenutnih interesov ali odnosov, ki bi lahko ogrozili njegovo neodvisnost, in če je to mogoče, sprejme zaščitne ukrepe, da bi čim bolj zmanjšal vse nevarnosti za svojo neodvisnost, ki bi se lahko pojavile zaradi predhodnih in trenutnih interesov ter odnosov.

(8)Ključni revizijski partner ali revizijska družba ne izvede obvezne revizije, če obstaja kakršna koli nevarnost samopregledovanja, domačnosti ali ustrahovanja, ki nastane zaradi finančnih ali poslovnih odnosov ali delovnih ali drugačnih razmerij med subjekti, navedenimi v drugem odstavku 44.a člena tega zakona.

(1)Revizijska družba se izogiba kakšnemu koli nasprotju interesov.

(2)Nasprotje interesov lahko nastane:

-        med revizijsko družbo in njeno mrežo;

-        med revizijsko družbo in zaposlenimi v revizijski družbi ter z zaposlenimi v povezanih osebah revizijske družbe;

-        med revizijsko družbo in drugimi osebami, ki na pogodbeni podlagi opravljajo katere koli storitve za revizijsko družbo;

-        med revizijsko družbo in njenimi strankami.

(3)Revizijska družba vzpostavi in uresničuje učinkovit sistem za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov, ki obsega vse razumne ukrepe, s katerimi zagotovi, da med revidiranjem na njegovo neodvisnost ne vpliva nobeno obstoječe ali morebitno nasprotje interesov.

(1)Revizijska družba ali kateri koli član mreže, ki ji revizijska družba pripada, ne sme opravljati revidiranja v posamezni pravni osebi, če:

1.      ima naložbe v tej pravni osebi,

2.      ima ta pravna oseba naložbe v revizijski družbi,

3.      so osebe, ki so povezane s pravno osebo:

-  ožji družinski člani članov poslovodstva, nadzornega sveta oziroma pooblaščenih revizorjev v revizijski družbi,

-  skupaj posredno ali neposredno imetniki kvalificiranega deleža v revizijski družbi,

4.      revizijska družba oziroma katerakoli organizacijska enota v mreži, ki ji pripada, oziroma z revizijsko družbo povezana oseba opravlja ali je v obdobju med začetkom revidiranega obdobja in izdajo revizijskega poročila in v poslovnem letu, ki je neposredno pred tem obdobjem, opravljala pri pravni osebi storitve, ki bi lahko ogrozile neodvisnost in nepristranskost revidiranja,

5.      je povezana s pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranskost revidiranja,

6.      bi lahko nepristranska, razumna in obveščena tretja stran ob upoštevanju uporabljenih zaščitnih ukrepov sklepala, da je ogrožena neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, ali

7.      obstoji kakršno koli drugo nasprotje interesov po drugem odstavku prejšnjega člena.

(2)Agencija določi seznam prepovedanih storitev iz 4. točke prejšnjega odstavka.

(3)Pooblaščeni revizor ne sme opravljati nalog revidiranja v pravni osebi, če:

-        je kot ključni revizijski partner opravljal revizijo računovodskih izkazov pri tej pravni osebi neprekinjeno sedem let po datumu prvega imenovanja in po opravljeni zadnji reviziji še nista pretekli dve leti,

-        ima naložbe v tej pravni osebi,

-        je povezan s to pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranskost revidiranja,

-        zanjo opravlja ali je opravljal v obdobju med začetkom revidiranega obdobja in izdajo revizijskega poročila in v poslovnem letu, ki je neposredno pred tem obdobjem storitve, ki bi lahko ogrozile neodvisnost in nepristranskost revidiranja, ali

-        gre za osebo, povezano na način iz 5. točke prvega odstavka tega člena.

(4)Zaposleni v revizijski družbi in katera koli druga fizična oseba, katere storitve so na voljo pooblaščenemu revizorju ali revizijski družbi ali so pod njenim nadzorom, če je neposredno vključena v dejavnosti obvezne revizije, ter osebe, ki so tesno povezane z njimi, ne smejo biti družbeniki ali delničarji, imeti finančnega interesa ali neposredne pravice do udeležbe ali sodelovati pri kakršni koli transakciji v zvezi s katerim koli finančnim instrumentom, ki ga izdaja, zanj jamči ali ga drugače podpira kateri koli revidirani subjekt s področja njihovih dejavnosti obvezne revizije.

(5)Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja v primeru, ko gre za deleže v posredni lasti prek razpršenih kolektivnih naložbenih shem, vključno z upravljalnimi skladi, kot so pokojninski skladi ali življenjska zavarovanja.

(1)Revizijska družba zagotovi skladnost z usmeritvami in postopki na vseh svojih ravneh in delovnih strukturah tako, da vzpostavi mehanizem notranjega obvladovanja kakovosti, ki obsega:

-        oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov, s katerimi zagotovi, da njeni družbeniki, delničarji ter člani organov vodenja in nadzora ali pridružena podjetja ne posegajo v izvajanje revidiranja na kakršen koli način, ki bi ogrožal njegovo neodvisnost in nepristranskost;

-        vzpostavitev zanesljivih računovodskih postopkov ter mehanizmov notranjega obvladovanja kakovosti, učinkovitih postopkov ocenjevanja tveganj ter učinkovitih nadzornih in zaščitnih ukrepov za sisteme obdelovanja informacij;

-        oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov za zagotavljanje ustreznih znanj in izkušenj, ki so potrebne za izvajanje nalog, dodeljenih zaposlenim in katerim koli drugim fizičnim osebam, ki bodisi opravljajo storitve za revizijsko družbo bodisi so pod njenim nadzorom oziroma so neposredno vključene v revidiranje;

-        oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov, s katerimi se zagotovi, da izvajanje revizijskih nalog s strani katere koli osebe, vključene v revidiranje, ne zmanjša kakovosti notranjega obvladovanja kakovosti in zmožnosti Agencije za opravljanje nadzora;

-        vzpostavitev ustrezne in učinkovite organizacijske in administrativne ureditve za preprečevanje, ugotavljanje, odpravljanje ali obvladovanje in razkritje nevarnosti za njeno neodvisnost in nepristranskost;

-        oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov za izvajanje revidiranja, usposabljanja, nadzora in pregleda dejavnosti zaposlenih ter organiziranje strukture revizijskega spisa;

-        vzpostavitev notranjega obvladovanja kakovosti, ki zajema vsaj usmeritve in postopke iz prejšnje alineje in zagotavlja kakovostno revidiranje;

-        uporabo ustreznih sistemov, virov in postopkov za zagotavljanje stalnosti in pravilnosti pri izvajanju njenih dejavnosti revidiranja;

-        vzpostavitev primerne in učinkovite organizacijske ureditve za ukrepanje v primeru dogodkov, ki imajo ali bi lahko imeli resne posledice za integriteto njenih dejavnosti revidiranja in njihovo evidentiranje;

-        ustrezno politiko prejemkov, vključno z udeležbo v dobičku, ki z zadostnimi spodbudami za učinkovitost zagotavljajo kakovostno revizijo, pri čemer višina prihodkov od opravljanja nerevizijskih storitev ni del ocene učinkovitosti oseb, vključenih v revizijo, ali oseb, ki bi lahko vplivale na njen potek;

-        spremljanje, evidentiranje in ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti mehanizmov notranjega obvladovanja kakovosti ter sprejemanje in evidentiranje ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Revizijska družba izvaja zlasti letno ocenjevanje sistema notranjega obvladovanja kakovosti iz sedme alineje tega odstavka. Revizijska družba vodi evidenco o ugotovitvah navedenega ocenjevanja in vseh predlaganih ukrepih za spremembo sistema notranjega obvladovanja kakovosti.

(2)Usmeritve in postopki iz prejšnjega odstavka se dokumentirajo in posredujejo vsem zaposlenim v revizijski družbi.

(3)Izvajanje nalog iz četrte alineje prvega odstavka tega člena nima vpliva na končno odgovornost revizijske družbe do revidiranega subjekta.

(4)Revizijska družba pri izpolnjevanju zahtev iz prvega odstavka tega člena upošteva obseg in kompleksnost svojih dejavnosti in lahko Agenciji dokaže ustreznost vzpostavljenih usmeritev in postopkov.

(5)Oseba, ki je odgovorna za obvladovanje kakovosti v revizijski družbi, mora biti pooblaščeni revizor.

(1)Revizijska družba imenuje vsaj enega ključnega revizijskega partnerja, ki dejavno sodeluje pri revidiranju. Glavna merila, na podlagi katerih revizijska družba izbere ključne revizijske partnerje, so zagotavljanje kakovostne revizije, neodvisnost in usposobljenost. Ključni revizijski partnerji aktivno sodelujejo pri izvajanju obvezne revizije.

(2)Revizijska družba iz prejšnjega odstavka ključnemu revizijskemu partnerju za ustrezno opravljanje njegovih nalog zagotovi zadostne vire in ustrezno usposobljeno osebje, ki ima potrebne sposobnosti in zmožnosti za ustrezno opravljanje nalog tega partnerja.

(3)Ključni revizijski partner med revidiranjem poslu nameni dovolj časa in dodeli dovolj virov za ustrezno opravljanje svojih nalog.

(4)Revizijska družba evidentira večje kršitve določb tega zakona in Uredbe 537/2014/EU in posledice vseh kršitev, vključno z ukrepi za njihovo obvladovanje in za spremembe svojega sistema notranjega obvladovanja kakovosti. O pregledu sprejetih ukrepov enkrat letno poroča znotraj revizijske družbe.

(5)Revizijska družba evidentira vsako zaprosilo za nasvet zunanjih strokovnjakov in prejeti nasvet.

(6)Revizijska družba vodi evidenco posameznih strank, ki vključuje naslednje podatke:

-        firma, naslov in kraj poslovanja;

-        osebna imena ključnih revizijskih partnerjev in

-        zaračunana plačila za revidiranje in druge storitve v posameznem poslovnem letu.

(7)Revizijska družba za vsako revizijo pripravi revizijski spis.

(8)Revizijska družba za vsako revizijo oceni in dokumentira:

-        izpolnjevanje zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti iz 44. do 45.a člena tega zakona;

-        obstoj nevarnosti za njeno neodvisnost in nepristranskost ter uporabljena varovala za omilitev teh nevarnosti;

-        izpolnjevanje zahtev po usposobljenosti zaposlenih, čas in sredstva za ustrezno izvajanje obvezne revizije;

-        da ima ključni revizijski partner veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in

-        vse druge podatke in informacije, ki so pomembni za utemeljitev revizorjevega poročila o računovodskih izkazih.

(9)Revizijski spis se zaključi v roku 60 dni po datumu podpisa revizorjevega poročila o računovodskih izkazih.

(10)Revizijska družba evidentira vse pisne pritožbe, prejete v zvezi z izvedenimi revizijami.

(11)Revizijska družba uvede ustrezne postopke, ki zaposlenim omogočajo notranje poročanje po posebnem kanalu o morebitnih ali dejanskih kršitvah tega zakona ali Uredbe 537/2014/EU.

(1)Pooblaščenim revizorjem, ki izvajajo ali so odgovorni za revizijo računovodskih izkazov, eno leto ali v primeru subjekta javnega interesa dve leti po tem, ko so prenehali sodelovati pri revizijskem poslu, ni dovoljena:

-        zaposlitev v revidiranem subjektu;

-        članstvo v revizijski komisiji revidiranega subjekta ali organa, ki opravlja enake naloge kot revizijska komisija, kadar ta ne obstaja;

-        opravljanje nalog člana organa vodenja ali nadzora ali nalog izvršnega direktorja, ki ni član upravnega odbora revidiranega subjekta;

-        zasedba drugega ključnega vodstvenega položaja v revidiranem subjektu.

(2)Prepoved iz prejšnjega odstavka, razen prepovedi zaposlitve, velja tudi za zaposlene in partnerje ter vse druge fizične osebe, katerih storitve so na razpolago ali pod nadzorom pooblaščenih revizorjev, revizijske družbe ali revizijskega podjetja in tiste, ki so neposredno sodelovali pri posameznem poslu obvezne revizije vsaj eno leto po tem, ko so prenehali neposredno sodelovati pri dejavnostih obvezne revizije.

(1)Medsebojne pravice in obveznosti opravljanja revidiranja uredijo stranke s pogodbo o revidiranju.

(2)Pogodba o revidiranju se sklenjene v pisni obliki.

(3)Priloga k pogodbi je okvirni načrt revizije, na podlagi katerega je bila določena cena in ki je pripravljena za vsako revizijsko obdobje in vsak revizijski posel posebej. Okvirni načrt vključuje tudi:

-        predvideno sestavo revizijske delovne skupine z navedbo strokovne usposobljenosti članov,

-        podatke o skupno načrtovanem času, potrebnem za revidiranje po posameznih članih delovne skupine glede na njihovo strokovno usposobljenost in

-        okvirno ceno storitev revidiranja, razčlenjeno na ceno storitev posameznih članov delovne skupine glede na njihovo strokovno usposobljenost.

(4)Cena celotne storitve revidiranja ne sme biti pogojena z opravljanjem dodatnih storitev za revidirano pravno osebo ali odvisna od kakršnihkoli drugih pogojev.

(5)Pogodba o reviziji posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo zahtevajo predpisi, se sklene za obdobje najmanj treh let.

(6)Mandat iz prejšnjega odstavka se lahko obnovi.

(7)V primeru, da je v revizijski družbi zaposlen en sam pooblaščeni revizor, revizijska družba sklene pogodbo o sodelovanju, v kateri se z drugo revizijsko družbo dogovori, da bo v primeru, ko revizijska družba zaradi nezmožnosti pooblaščenega revizorja za delo ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti iz pogodb o revidiranju, to storila druga revizijska družba.

(8)Z možnostjo dokončanja posla po sklenjeni pogodbi iz prejšnjega odstavka revizijska družba seznani naročnika revizije v pogodbi o revidiranju.

(1)Agencija izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:

-        ima raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje,

-        da ima najmanj petletne delovne izkušnje, od tega najmanj triletne delovne izkušnje pri opravljanju revidiranja v zadnjem šestletnem obdobju pred oddajo vloge za izdajo dovoljenja, pri revizijski družbi oziroma zakonitem revizorju ali revizijskim podjetju z dovoljenjem katerekoli države članice,

-        je opravila praktično usposabljanje in preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, določenih s pravilnikom o pridobitvi potrdil o strokovnih znanjih in vsebini ter preizkusu strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ter pravilnikom o obvezni vsebini praktičnega usposabljanja,

-        ji v preteklosti ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ali da je od pravnomočnega odvzema dovoljenja preteklo vsaj pet let,

-        ni bila obsojena na nepogojno kazen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in

-        ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine.

(2)Dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja velja tri leta od izdaje. Veljavnost dovoljenja se na zahtevo imetnika podaljša vsakič za tri leta, če opravi izobraževanje po programu stalnega dodatnega strokovnega izobraževanja v skladu s pravili, ki jih določi Agencija.

(3)Če imetnik dovoljenja ne opravi izobraževanja po programu stalnega dodatnega strokovnega izobraževanja iz prejšnjega odstavka oziroma ne vloži zahteve za podaljšanje dovoljenja, dovoljenje preneha veljati. Ob zahtevi za ponovno izdajo dovoljenja mora oseba izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena in imeti opravljeno izobraževanje po programu stalnega dodatnega strokovnega izobraževanja iz prejšnjega odstavka.

(4)Osebi, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, se omogoči ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po preteku petih let od odvzema.

(5)Ponovna pridobitev dovoljenja iz prejšnjega odstavka je možna samo enkrat. Pred ponovno pridobitvijo dovoljenja, oseba, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za pooblaščenega revizorja, ponovno opravi praktično usposabljanje in preizkus strokovnih znanj iz tretje alineje prvega odstavka tega člena.

(6)Praktično usposabljanje iz tretje alineje prvega odstavka tega člena izvajajo ključni revizijski partnerji.

(7)Praktično usposabljanje mora biti vsebinsko ustrezno in mora večinoma zajemati revidiranje posamičnih in konsolidiranih računovodskih izrazov.

(8)Praktično usposabljanje je treba izvajati in dokumentirati v skladu s pravili, ki jih določi Agencija.

(1)Preizkus strokovnih znanj iz tretje alineje prvega odstavka 48. člena tega zakona obsega najmanj preizkus s področij:

-        splošne računovodske teorije in načel;

-        pravnih zahtev in standardov v zvezi s pripravo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov;

-        slovenskih računovodskih standardov:

-        mednarodnih računovodskih standardov;

-        finančne analize;

-        stroškovnega in poslovodnega računovodstva;

-        obvladovanja tveganja in notranjega kontroliranja;

-        revidiranja;

-        pravnih zahtev in strokovnih standardov v zvezi z obvezno revizijo in zakonitimi revizorji;

-        mednarodnih revizijskih standardov iz 4. člena tega zakona;

-        poklicne etike in neodvisnosti;

-        prava družb in upravljanja podjetij;

-        stečajnega prava in postopkov zaradi insolventnosti;

-        davčnega prava;

-        civilnega in gospodarskega prava;

-        delovnega in socialnega prava;

-        informacijske tehnologije in računalniških sistemov;

-        poslovnih financ;

-        matematike in statistike.

(2)Način pridobitve potrdil o strokovnih znanj in preizkusa strokovnih znanj iz prejšnjega odstavka ter vsebine znanj, ki se preverjajo s preizkusom, podrobneje določi Agencija s pravilnikom iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena.

(1)Agencija zakonitemu revizorju z dovoljenjem druge države članice izda dovoljenje za čezmejno opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ali začasno opravljanje nalog pooblaščenega revizorja v Republiki Sloveniji, če ta opravi preizkus strokovnih znanj.

(2)Preizkus strokovnih znanj poteka v slovenskem jeziku in vključuje preverjanje znanja s področij slovenskega prava iz prvega odstavka prejšnjega člena ter slovenskih računovodskih standardov. Način in vsebino preizkusa strokovnih znanj podrobneje določi Agencija.

(3)Revizijsko podjetje lahko opravlja obvezne revizije, če ključni revizijski partner, ki izvaja obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja, izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4)Revizijsko podjetje, ki želi izvajati obvezne revizije v Republiki Sloveniji, ki ni njegova matična država članica, se mora registrirati pri Agenciji.

(5)Agencija registrira revizijsko podjetje, če je registrirano pri pristojnem organu njegove matične države članice. Revizijsko podjetje mora Agenciji predložiti potrdilo, ki dokazuje njegovo registracijo v matični državi članici, ki ne sme biti starejše od treh mesecev. Agencija obvesti pristojni organ v matični državi članici o registraciji revizijskega podjetja države članice.

(6)Agencija obvesti pristojni organ matične države članice, v katerih je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje tudi registrirano, v primeru odvzema dovoljenja in razlogih zanj.

(1)Agencija pod pogojem vzajemnosti izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja v Republiki Sloveniji revizorju iz tretje države, če ta Agenciji dokaže, da izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim iz prvega odstavka 48. člena tega zakona, in da je opravil preizkus strokovnih znanj iz prejšnjega člena.

(2)Agencija pod pogojem vzajemnosti registrira revizijski subjekt iz tretjih držav, če:

-        večina članov upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega subjekta tretje države izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz 65. člena tega zakona;

-        revizor tretje države, ki izvaja revizijo v imenu revizijskega subjekta tretje države, izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz prejšnjega odstavka;

-        se revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov izvajajo v skladu s pravili revidiranja, in

-        na svojem spletni strani objavi letno poročilo o preglednosti, ki vključuje podatke iz 13. člena Uredbe 537/2014/EU, ali izpolnjujejo enakovredne zahteve po razkritju.

(1)Pooblaščeni revizor revizijski družbi poroča o naložbah, na podlagi katerih je posredno oziroma neposredno pridobil delež v posamezni pravni osebi, in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo.

(2)Pooblaščeni revizor revizijsko družbo nemudoma, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od dneva sklenitve pogodbe o revidiranju, obvesti o naložbah v pravni osebi, s katero je revizijska družba sklenila pogodbo o revidiranju oziroma o okoliščinah iz tretje alineje tretjega odstavka 45. člena tega zakona.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

Za revizijsko družbo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ta zakon ne določa drugače.

(1)Revizijska družba lahko opravlja samo storitve revidiranja.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko revizijska družba opravlja tudi druge storitve, če s tem ne krši pravil revidiranja.

(3)Revizijska družba ima kot glavno dejavnost registrirano dejavnost revidiranja.

(4)Za opravljanje storitev revidiranja mora revizijska družba pridobiti dovoljenje Agencije.

(5)V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besedo »revizija« ali izpeljanke iz te besede, če oseba nima dovoljenja Agencije za opravljanje storitev revidiranja.

(1)Revizijska družba je lahko organizirana samo kot gospodarska družba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

(2)Določbe tega zakona, ki se nanašajo na poslovodstvo revizijske družbe, se smiselno uporabljajo za poslovodje revizijske družbe, ki je organizirana v obliki družbe z omejeno odgovornostjo oziroma delniške družbe.

(3)Določbe tega zakona, ki se nanašajo na delničarje revizijske družbe, se smiselno uporabljajo za družbenike revizijske družbe, ki je organizirana v obliki družbe z omejeno odgovornostjo oziroma osebne družbe.

(4)Določbe tega zakona, ki se nanašajo na statut revizijske družbe, se smiselno uporabljajo za družbeno pogodbo revizijske družbe, ki je organizirana v obliki družbe z omejeno odgovornostjo oziroma osebne družbe.

(5)Določbe tega zakona, ki se nanašajo na poslovodstvo revizijske družbe, se uporabljajo tudi za izvršnega direktorja, ki ni član upravnega odbora.

Če je revizijska družba organizirana kot delniška družba, mora izdati imenske delnice.

(1)Pooblaščeni revizorji, revizijske družbe, revizijska podjetja in revizijski subjekti tretjih držav so imetniki delnic revizijske družbe z vsaj 75 odstotki glasovalnih pravic.

(2)Če Agencija osebi iz prejšnjega odstavka odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja, oseba ne sme izvrševati upravljavskih pravic iz delnic, katerih imetnik je, do vzpostavitve stanja iz prejšnjega odstavka.

(3)Če oseba iz prvega odstavka tega člena odtuji delnice tretji osebi, ki ni oseba iz prvega odstavka tega člena, tako da zaradi tega osebe iz prvega odstavka tega člena nimajo več 75 odstotkov glasovalnih pravic, imetnik iz delnic, s pridobitvijo katerih je kršena določba prvega odstavka tega člena, ne sme izvrševati upravljavskih pravic iz delnic do vzpostavitve stanja iz prvega odstavka tega člena.

(4)V primeru iz drugega ali tretjega odstavka tega člena izda Agencija odločbo, s katero odloči, da imetnik delnic ne sme izvrševati upravljavskih pravic iz delnic do vzpostavitve stanja iz prvega odstavka tega člena.

(5)Pred izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka da Agencija imetniku delnic rok, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 15 dni, da se izjasni o razlogih.

(6)Revizijski subjekt tretje države je po prvem odstavku tega člena lahko imetnik delnic samo, če so po pravu države sedeža revizijskega subjekta tretje države revizijske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki imajo za opravljanje storitev revidiranja dovoljenje Agencije, lahko imetniki delnic revizijskega subjekta v državi sedeža revizijskega subjekta tretje države.

(1)Delničar revizijske družbe revizijski družbi v petih delovnih dneh od dneva pridobitve deleža pisno poroča:

1.      o naložbah, na podlagi katerih je posredno ali neposredno pridobil delež v posamezni pravni osebi in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo,

2.      če je delničar pravna oseba:

-  o spremembah imetnikov kvalificiranih deležev v tej pravni osebi,

-  o imenovanju in razrešitvi poslovodstva in članov nadzornega sveta.

(2)Imetnik kvalificiranega deleža v revizijski družbi revizijsko družbo nemudoma, najkasneje pa v desetih dneh od dneva pridobitve kvalificiranega deleža, obvesti o povezanosti s pravno osebo, s katero je revizijska družba sklenila pogodbo o revidiranju, zaradi katere bi revizijska družba kršila prepoved iz 45. člena tega zakona.

(3)Če delničar krši obveznosti iz prvega odstavka tega člena oziroma prejšnjega odstavka, revizijska družba nemudoma, najkasneje pa v desetih dneh po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, obvestiti Agencijo.

(1)Agencija izda odločbo, s katero delničarju prepove izvrševanje pravic iz delnic:

-        če delničar ponavljajoče krši obveznost iz prvega oziroma drugega odstavka 62. člena tega zakona oziroma kako drugače ponavljajoče ovira opravljanje nadzora nad revizijsko družbo,

-        če je delničar revizijski subjekt tretje države oziroma druga oseba tretje države in nastopijo oziroma obstajajo okoliščine iz drugega odstavka 72. člena tega zakona,

-        če delničar krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov iz drugega odstavka 38. člena tega zakona.

(1)Poleg določb, ki jih mora vsebovati statut vsake delniške družbe, mora statut revizijske družbe urejati tudi vsebino poročil oziroma obvestil iz prvega in drugega odstavka  62. člena tega zakona ter način in roke za poročanje oziroma obveščanje.

(2)Statut revizijske družbe mora tudi določati, da ima revizijska družba pravico izključiti:

-        delničarja, ki mu Agencija izda odločbo iz četrtega odstavka 61. člena oziroma prvega odstavka 63. člena tega zakona, in ki v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca, šteto od pravnomočnosti te odločbe, delnic ne odsvoji,

-        pravnega naslednika delničarja, ki s pridobitvijo delnic krši prvi odstavek 61. člena tega zakona.

(1)Poslovodstvo revizijske družbe ima lahko enega ali več članov.

(2)Za člana poslovodstva revizijske družbe ne sme biti imenovana oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

(3)Večina članov poslovodstva in predsedniki uprav revizijskih družb morajo biti pooblaščeni revizorji. Če ima poslovodstvo samo dva člana, mora biti pooblaščeni revizor najmanj eden od obeh.

(4)Kot član poslovodstva iz prejšnjega odstavka je lahko imenovan samo pooblaščeni revizor, ki je zaposlen v revizijski družbi.

(5)Za prokurista revizijske družbe je lahko imenovan samo pooblaščeni revizor.

(6)Osebe, ki so člani poslovodstva, in osebe, ki zastopajo revizijsko družbo, ne smejo biti v pogodbenem razmerju s pravno osebo, ki je naročnik revizijske družbe ali s pravno osebo, ki za naročnika revizijske družbe izvaja storitve iz 4. točke prvega odstavka 45. člena tega zakona.

(7)Osebe, ki so člani poslovodstva, in osebe, ki zastopajo revizijsko družbo in njihovi ožji družinski člani ne smejo imeti naložb v pravni osebi, naročniku revizijske družbe ali pravni osebi, ki za naročnika revizijske družbe izvaja storitve iz 4. točke prvega odstavka 45. člena tega zakona.

(črtan)

(1)Revizijska družba mora zavarovati svojo odgovornost za škodo, ki jo povzroči pravni osebi, pri kateri je opravila revidiranje, oziroma tretji osebi, s kršitvijo pogodbe o revidiranju oziroma pravil revidiranja.

(2)Zavarovalna vsota zavarovanja odgovornosti iz prvega odstavka tega člena za posamezen zavarovalni primer mora biti za posamezno poslovno leto najmanj enaka tistemu od naslednjih rezultatov, ki je višji:

-        od najvišje cene za storitve revidiranja na podlagi posamezne pogodbe o revidiranju, pomnoženi s 15,

-        od seštevka cen za storitve revidiranja na podlagi vseh pogodb o revidiranju, pomnoženemu z 2,5.

(3)Posamezen zavarovalni primer iz drugega odstavka tega člena je škoda, nastala v zvezi s posameznim revizijskim poročilom.

(1)Revizijska družba mora imeti dovoljenje Agencije za opravljanje storitev revidiranja.

(2)Na podlagi izdanega dovoljenja Agencija vpiše revizijsko družbo v register revizijskih družb.

(1)Zahtevi za izdajo dovoljenja priloži revizijska družba:

1.      statut revizijske družbe,

2.      seznam delničarjev z navedbo osebnega imena ter naslova oziroma firme in sedeža, skupnega nominalnega zneska delnic in odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu in pri upravljanju revizijske družbe,

3.      za delničarje – pravne osebe, če je delničar delniška družba tudi izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma, če so bile izdane prinosniške delnice, overjen prepis notarskega zapisa prisotnih na zadnji skupščini; za delničarje, ki so tuje pravne osebe, je treba listine predložiti v overjenem prevodu,

4.      za delničarje – revizijska podjetja držav članic oziroma revizijske subjekte tretjih držav: mnenje pristojnega nadzornega organa države članice oziroma tretje države, ki obsega:

-  vsebino predpisov države članice oziroma tretje države, ki urejajo pogoje za opravljanje storitev revidiranja in nadzor nad opravljanjem teh storitev,

-  izjavo pristojnega nadzornega organa, da je revizijsko podjetje v državi članici upravičeno oziroma revizijski subjekt tretje države upravičen opravljati storitve revidiranja in morebitne omejitve revizijskega podjetja oziroma revizijskega subjekta tretje države pri opravljanju teh storitev, in

-  izjavo pristojnega nadzornega organa, da bo Agencijo obveščal o vseh ukrepih nadzora, izrečenih revizijskemu podjetju države članice oziroma revizijskemu subjektu tretje države,

5.      seznam oseb, ki so povezane z delničarji z opisom načina povezav,

6.      dokazila o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi uprave revizijske družbe,

7.      izpisek iz delniške knjige,

8.      dokazila o zavarovanju odgovornosti in plačilu zavarovalne premije,

9.      pravilnik o varovanju revizijske dokumentacije,

10.   pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti,

11.   če gre za revizijsko družbo, v kateri bo zaposlen en sam pooblaščeni revizor, pogodbo o sodelovanju z drugo revizijsko družbo iz 47. člena tega zakona,

12.   dokazila o zaposlitvi za vse pooblaščene revizorje,

13.   izjavo o naložbah, na podlagi katerih je družba posredno ali neposredno pridobila kvalificirani delež v drugi pravni osebi,

14.   usmeritve in postopke revizijske družbe, povezane z ureditvijo obvladovanja kakovosti in izvajanjem poslov v skladu s pravili revidiranja, in

15.   drugo dokumentacijo, ki jo določi Agencija in na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je revizijska družba kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve revidiranja.

(2)Izpisek iz sodnega registra in druge podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, ki so potrebni za odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev revidiranja, pridobi Agencija po uradni dolžnosti v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.

(črtan)

(črtan)

(1)Agencija izda dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja, če revizijska družba izpolnjuje pogoje, določene v 60. do 65. in 67. členu tega zakona.

(2)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če je imetnik kvalificiranega ali večjega deleža revizijske družbe oseba, ki je bila posredno ali neposredno obvladujoča oseba revizijske družbe, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje revizijskih storitev.

(3)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če je imetnik kvalificiranega ali večjega deleža revizijske družbe revizijski subjekt tretje države oziroma druga oseba tretje države oziroma če so te osebe skupaj  imetnik kvalificiranega ali večjega deleža revizijske družbe, in je ob upoštevanju predpisov države oziroma držav teh oseb oziroma ob upoštevanju prakse države oziroma držav teh oseb pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.

(1)Dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja preneha veljati s:

-        prenehanjem gospodarske družbe;

-        pravnomočnostjo odločbe Agencije o odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja ali

-        prenehanjem izpolnjevanja katerega koli pogoja iz tretjega do petega odstavka 65. člena tega zakona.

(2)O razlogih iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora revizijska družba Agencijo obvestiti v petih delovnih dneh od nastanka tega dejstva. V obvestilu o neizpolnjevanju pogojev mora revizijska družba tudi pojasniti, ali namerava ponovno izpolniti pogoje.

(3)Agencija lahko revizijski družbi določi rok, v katerem mora izpolniti pogoje iz tretjega do petega odstavka 65. člena tega zakona.

(4)Če revizijska družba v 45 dneh po obvestilu oziroma v roku iz prejšnjega odstavka ne izpolnjuje katerega koli pogoja iz tretjega do petega odstavka 65. člena tega zakona, Agencija izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja.

(5)Agencija najkasneje v treh delovnih dneh po izdaji odločbe iz prejšnjega odstavka v registru revizijskih družb označi, da bo družbi prenehalo dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja, in obvesti javnost v skladu s 84.č členom tega zakona. Agencija najkasneje v treh delovnih dneh po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka oziroma v 20 delovnih dneh od prenehanja družbe družbo izbriše iz javnega dela registra revizijskih družb.

(6)Družba, ki ji preneha veljati dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja na podlagi druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena, mora v roku 15 delovnih dni od pravnomočnosti odločbe iz četrtega odstavka tega člena iz svoje firme izbrisati besedo revizija ali izpeljanke iz te besede.

(1)Agencija opravlja nadzor nad zakonitostjo in kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb. Agencija opravlja nadzor dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb z namenom preverjanja, ali pooblaščeni revizorji in revizijske družbe ravnajo v skladu s tem zakonom, Uredbo 537/2014/EU, pravili revidiranja ter drugimi zakoni.

(2)Agencija opravlja nadzor nad nastopanjem tretjih oseb na trgu revizijskih storitev.

(3)Kadar ni podana izključna pristojnost drugega organa, Agencija opravlja nadzor nad izvajanjem določil tega zakona, Uredbe 537/2014/EU in drugih zakonov, ki se neposredno nanašajo na opravljanje revizijske dejavnosti ali posamezne revizijske storitve, tudi pri drugih deležnikih obvezne revizije, če njihova ravnanja vplivajo na zakonitost in kakovost opravljanja obveznih revizij. Drugi deležniki so zlasti člani organov vodenja in nadzora naročnika ter člani revizijske komisije.

(4)Agencija opravlja nadzor po uradni dolžnosti.

(1)Nadzor nad delom revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev se zagotavlja zlasti:

-        s preiskavami, spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil revizijskih družb in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih zakonih dolžne poročati Agenciji oziroma jo obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;

-        s spremljanjem in zbiranjem obvestil in poročil drugih pristojnih organov in nosilcev javnih pooblastil, če se ta nanašajo na delo pooblaščenih revizorjev;

-        s preverjanjem, ali pooblaščeni revizor izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja;

-        s preverjanjem neodvisnosti pooblaščenega revizorja od naročnika revizije;

-        s preverjanjem spoštovanja etičnih zahtev;

-        s pregledom sistema obvladovanja kakovosti znotraj revizijske družbe ter z oceno kakovosti in količino porabljenih dejavnikov;

-        s preverjanjem skladnosti postopkov revidiranja s pravili revidiranja;

-        s pregledom zaračunanih revizijskih storitev;

-        z neposrednim nadzorom nad pooblaščenimi revizorji; ali

-        z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.

(2)Nadzor nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji poteka v prostorih Agencije s sistematičnim pregledom prejete dokumentacije, v prostorih revizijske družbe ali v poslovnih prostorih naročnika revizije in prostorih, kjer se hrani poslovna dokumentacija naročnika, ki je pomembna za ugotavljanje zakonitosti in kakovosti nadzorovane revizije. Kraj nadzora ali posameznih dejanj nadzora se izbere tako, da se ob najmanjšem poseganju v poslovni proces revizijske družbe in drugih lahko doseže namen nadzora.

(3)Nadzor dela revizijskih družb se opravlja tako, da:

-        je vsaka revizijska družba, ki izvaja obvezne revizije in revizije subjektov javnega interesa, nadzirana najmanj vsaka tri leta;

-        so ostale revizijske družbe nadzirane najmanj vsakih šest let. To obdobje ne velja v primeru preiskav.

(4)Nadzor dela revizijske družbe vključuje vsaj:

-        pregled sistema obvladovanja in zagotavljanja kakovosti znotraj revizijske družbe;

-        preverjanje neodvisnosti revizijske družbe, mreže oziroma pooblaščenega revizorja od naročnika revizijskih storitev;

-        preverjanje skladnosti postopkov revidiranja s pravili revidiranja;

-        oceno kakovosti in količine porabljenih dejavnikov, zlasti primernost sestave revizijske skupine ter strukture in porabe delovnih ur porabljenih za vsak revizijski posel;

-        pregled zaračunanih revizijskih storitev; in

-        neposreden nadzor nad pooblaščenimi revizorji s pregledom revizijske dokumentacije, ki se nanaša na opravljeno revizijo najmanj enega naročnika, v obdobju od zadnjega opravljenega nadzora.

(5)Pregled sistema obvladovanja in zagotavljanja kakovosti znotraj revizijske družbe vključuje vsaj ugotavljanje, ali ima revizijska družba vzpostavljene ustrezne usmeritve in postopke za:

-        prevzemanje odgovornosti, povezane s kakovostjo opravljenega dela;

-        spoštovanje etičnih zahtev;

-        sprejem in ohranjanje razmerij z naročniki ter za posebne revizijske posle;

-        oblikovanje revizijskih skupin;

-        izvajanje poslov v skladu s pravili revidiranja in

-        zagotavljanje, da so usmeritve in postopki, povezani z ureditvijo obvladovanja kakovosti, ustrezni, primerni, da delujejo uspešno in da so v praksi upoštevani.

(6)Obseg in kompleksnost nadzora nad kakovostjo dela revizijske družbe in pooblaščenih revizorjev poteka na osnovi analize tveganj in mora biti v sorazmerju z obsegom in kompleksnostjo dejavnosti pooblaščenega revizorja in revizijske družbe.

(1)Izvajalec nadzora nad zakonitostjo in kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb sestavi poročilo o nadzoru. Poročilo o nadzoru vsebuje ugotovitve in priporočila za zagotavljanje kakovosti dela revizijske družbe in pooblaščenih revizorjev.

(2)Osnutek poročila o nadzoru se pisno posreduje revizijski družbi in pooblaščenim revizorjem, katerih delo se nadzira. Revizijska družba in pooblaščeni revizorji lahko Agenciji v 15 dneh od prejema osnutka poročila o nadzoru sporočijo svoje pripombe. Pooblaščeni revizorji lahko podajo svoje pripombe samostojno ali v okviru pripomb revizijske družbe.

(3)Agencija lahko rok iz prejšnjega odstavka v utemeljenih primerih podaljša, vendar ne več kot na 30 dni.

Subjekt nadzora, na katerega se nanaša priporočilo iz poročila o nadzoru, posreduje Agenciji v roku, ki ga določi Agencija, poročilo o upoštevanju priporočil iz poročila o nadzoru. Agencija pri določitvi roka za posredovanje poročila o upoštevanju priporočil upošteva obseg sprememb, ki jih mora naslovnik izvesti zaradi uresničitve priporočil. Rok za izpolnitev priporočil, ki se nanašajo na sistem notranjega obvladovanja in zagotavljanja kakovosti, ne sme biti daljši od 12 mesecev.

(1)Agencija pri izvajanju nadzora ter zapisu poročila o nadzoru in obrazložitvi ukrepov nadzora v okviru zakonskih možnosti upošteva načelo zaščite identitete prijaviteljev.

(2)Za prijavitelja se šteje oseba, ki Agenciji zagotovi nepoznane informacije, ki jih prijavitelj sicer ni dolžan posredovati Agenciji, in te informacije omogočijo odkritje ali preprečitev kršitve pravil revidiranja ali njihovo dokazovanje in sankcioniranje.

(3)Agencija vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah, ki pomenijo možno ali dejansko kršitev tega zakona.

(4)Agencija v zvezi s sistemom obveščanja iz prejšnjega odstavka zagotovi:

-        enostaven in lahko dostopen način posredovanja prijav kršitev;

-        interne postopke za sprejem in obravnavo prijav, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami ter izvedenih aktivnostih;

-        ustrezno varstvo osebnih podatkov oseb, ki so podale prijavo, in oseb, ki so domnevno odgovorne za kršitev, v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov;

-        da se vsi podatki o osebah, ki so podale prijavo, obravnavajo kot zaupni.

(5)Vsebine prijave in identitete prijavitelja ni dovoljeno razkriti brez privolitve prijavitelja, razen kadar je razkritje identitete prijavitelja v skladu z zakonom nujno za izvedbo sodnega postopka.

(6)Prijava ali anonimna prijava kršitve Agenciji ne pomenita izdaje poslovne skrivnosti.

(7)Prijava delodajalca ali oseb, ki so z njim v pogodbenem razmerju, v skladu s tem členom, se šteje kot neutemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prijava delodajalca ali oseb, ki so z njim v pogodbenem razmerju, v skladu s tem členom, ne predstavlja kršitve pogodbe o zaposlitvi ali kršitve zakonsko določenih obveznosti delavcev.

(8)Prijavitelj ne odgovarja za škodo, ki je posledica prijave, če je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost kršitev, ki jih je prijavil.

(9)Kadar je identiteta prijavitelja razkrita, zagotovi delodajalec, pri katerem je prijavitelj zaposlen in na katerega se prijava nanaša, ustrezne pogoje, da se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neprimerne obravnave prijavitelja, oziroma da se odpravijo njihove posledice.

(1)Za opravljanje nadzora iz prvega odstavka 74. člena tega zakona plačujejo revizijske družbe Agenciji nadomestilo za nadzor.

(2)Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se določi v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačati vse revizijske družbe za posamezno leto, pokriva dejanske stroške opravljanja nadzorne funkcije.

(3)Agencija izda sklep o določitvi letnega nadomestila do 30. septembra v tekočem letu na podlagi načrtovanih stroškov nadzora za to leto. Če skupni znesek letnih nadomestil preseže dejanske stroške nadzora v posameznem letu, se preveč plačani znesek ugotovi v finančnem načrtu Agencije ter se zanj zmanjša predvideni znesek letnega nadomestila v naslednjem letu.

(1)Kadar je subjektu nadzora izrečen ukrep nadzora po tem zakonu, plača subjekt nadzora Agenciji nadomestilo stroškov postopka, ki ga določa tarifa.

(2)O povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka odloči Agencija s samostojnim sklepom oziroma v sami odločbi o izreku ukrepa nadzora.

(3)Proti odločbi o povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva tudi, če proti odredbi oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora postopek sodnega varstva ni dopusten.

(1)Revizijska družba Agenciji enkrat letno sporoči podatke o:

-        imetnikih delnic revizijske družbe ter o pridobitvi oziroma spremembi kvalificiranih deležev;

-        naložbah, na podlagi katerih je revizijska družba posredno ali neposredno pridobila kvalificirani delež v drugi pravni osebi, in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo;

-        spremembah statuta oziroma družbene pogodbe in vseh drugih aktov revizijske družbe;

-        spremembah pogodbe o sodelovanju z drugo revizijsko družbo oziroma o podpisu nove pogodbe o sodelovanju z drugo revizijsko družbo;

-        načinu izračuna zavarovalne vsote za zavarovanje revizorjeve odgovornosti po 67. členu tega zakona in načinu zavarovanja revizorjeve odgovornosti;

-        zaposlitvi pooblaščenih revizorjev in uprave revizijske družbe;

-        vseh pogodbah o revidiranju računovodskih izkazov, ki jih je revizijska družba sklenila in izpolnila z naročniki za revidiranje računovodskih izkazov preteklega obračunskega obdobja, in vseh pogodbah, ki jih je revizijska družba v preteklem obračunskem obdobju sklenila in izpolnila za opravljanje drugih poslov dajanja zagotovil in poslov opravljanja dogovorjenih postopkov;

-        vseh sklenjenih pogodbah o nerevizijskih storitvah, ki jih je sklenila revizijska družba ali kateri koli član mreže z družbo, ki je v Republiki Sloveniji zavezana k obvezni reviziji;

-        številu načrtovanih in porabljenih ur za vsakega člana revizijske skupine za vsako posamezno revizijo računovodskih izkazov; in

-        številu revizijskih poročil, ki jih je podpisal posamezen ključni revizijski partner.

(2)Revizijska družba Agenciji enkrat mesečno poroča o podpisanih pogodbah o revidiranju računovodskih izkazov.

(3)Revizijska družba na zahtevo Agencije posreduje poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Agencije.

(4)Agencija določi podrobnejšo vsebino poročil iz prvega in drugega odstavka tega člena in način poročanja.

(1)Pooblaščeni revizor v roku 15 dni Agenciji sporoči spremembe vseh podatkov, ki se vpisujejo v register.

(2)Revizijska družba Agenciji v roku 15 dni poroča o spremembi vseh dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja.

(3)Revizijska družba Agencijo v roku 15 dni pisno obvesti o svoji razrešitvi ali odstopu in ustrezno pojasni razloge.

(4)Agencija določi podrobnejšo vsebino obvestil iz tega člena in način obveščanja.

(1)Revizijske družbe, ki v skladu s 13. členom Uredbe 537/2014/EU javno objavijo poročilo o preglednosti in njegove posodobitve, le-to objavijo v slovenskem jeziku.

(2)Revizijske družbe hkrati z objavo iz prejšnjega odstavka Agenciji posredujejo elektronsko kopijo objavljenega poročila o preglednosti ali njegove posodobitve.

(1)Agencija lahko osebi, nad katero v skladu s tem poglavjem opravlja nadzor:

-        izda odredbo o odpravi kršitve in naložitvi popravljalnih ukrepov;

-        izda odredbo o dodatnem ukrepu;

-        izda opomin;

-        začasno prepove opravljanje obveznih revizij ali podpisovanje revizijskih poročil;

-        odvzame dovoljenje, ki ga je oseba pridobila na podlagi tega zakona;

-        z odredbo začasno prepove izvajanje funkcij in lastniške udeležbe v revizijskih družbah ter funkcij v subjektih javnega interesa;

-        z odredbo prepove opravljanja revizijske dejavnosti;

-        z odredbo prepove oglaševanje ali zavajajoče oglaševanje v zvezi z opravljanjem revizijske dejavnosti; ali

-        z odredbo prepove osebi, da se predstavlja za pooblaščenega revizorja ali revizijsko družbo.

(2)Agencija na spletni strani javno objavi obvestilo o ugotovitvi, da revizijsko poročilo ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev o revizijskem poročanju po tem zakonu in Uredbi 537/2014/EU.

(3)Agencija o zaznanih kršitvah drugih kršiteljev obvesti druge organe, če se kršitev nanaša na pristojnost teh organov.

(4)Agencija pri izbiri vrste posameznih ukrepov ali kombinacij ukrepov upošteva težo kršitve, vse druge okoliščine kršitve, načelo sorazmernosti ukrepov in kršitve, načelo stopnjevanja ukrepov ter načelo zagotavljanja in ohranitve zaupanja v kakovost in zakonitost opravljanja storitev revidiranja. Upoštevne okoliščine so zlasti:

-        resnost in trajanje kršitve;

-        stopnja odgovornosti kršitelja in odgovorne osebe;

-        finančna trdnost in obseg poslovanja kršitelja;

-        višina s kršitvijo pridobljenih prihodkov ali preprečenih odhodkov;

-        raven sodelovanja kršitelja in odgovorne osebe z nadzornikom ter morebitna samoprijava kršitve; ali

-        prejšnje kršitve odgovorne pravne ali fizične osebe.

(1)Če Agencija pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ali Uredbe 537/2014/EU, kršitelju z odredbo naloži, da odpravi kršitev ter določi popravljalne ukrepe v zvezi z ugotovljenimi kršitvami.

(2)Če je kršitelj revizijska družba, se odredi odprava kršitev in izvedba popravljalnih ukrepov, zlasti kadar:

-        revizijska družba krši prepoved iz prvega odstavka 45. člena tega zakona ali 5. člena Uredbe 537/2014/EU glede opravljanja revidiranja pri pravnih osebah, s katerimi je za posamezno poslovno leto sklenila pogodbo o revidiranju;

-        revizijska družba opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu in drugih predpisih ne sme opravljati;

-        pooblaščeni revizor ali druga oseba, zaposlena ali drugače povezana z revizijskim podjetjem, ali podjetje v mreži ali druga povezana oseba opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu in drugih predpisih ne sme opravljati;

-        revizijska družba krši določbe o organizaciji in lastništvu revizijske družbe iz 59. in 61. člena tega zakona;

-        revizijska družba krši določbe glede sklepanja pogodb o revidiranju;

-        revizijska družba krši obveznosti poročanja in obveščanja;

-        revizijska družba krši 13. člen Uredbe 537/2014/EU glede poročila o preglednosti;

-        revizijska družba krši 14. člen Uredbe 537/2014/EU glede obveščanja pristojnih organov;

-        revizijska družba krši 18. člen Uredbe 537/2014/EU glede predaje dokumentacije in informacij drugi revizijski družbi;

-        revizijska družba krši prvi odstavek 8. člena Uredbe 537/2014/EU;

-        revizijska družba krši drugi odstavek 8. člena Uredbe 537/2014/EU ali ocenjevanja kakovosti posla ne opravi pooblaščeni revizor oziroma v skupini ne sodeluje vsaj en pooblaščeni revizor;

-        revizijska družba krši četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 8. člena Uredbe 537/2014/EU;

-        revizijska družba krši 45.a in 45.b člen tega zakona glede notranjega obvladovanja kakovosti ter organizacije dela; ali

-        revizijska družba krši druga pravila o revidiranju.

(3)Če je kršitelj revizijska družba, se ji naložijo naslednji popravljalni ukrepi:

-        izboljšanje postopkov notranjega nadzora nad revidiranjem;

-        izboljšanje postopkov notranjega nadzora nad pretokom in hrambo zaupnih podatkov;

-        sprememba notranje organizacije revizijske družbe ali organizacije in dejavnosti podjetij v mreži;

-        zagotovitev primernega števila in ustrezno kvalificiranih kadrov glede na obseg poslovanja;

-        zagotovitev ustreznega zavarovanja in zavarovalnega kritja glede na zakonske zahteve;

-        notranje usposabljanje zaposlenih o pravilnem ravnanju na področju zaznane kršitve ali tveganja za nastanek kršitve; ali

-        drugi popravljalni ukrepi, ki so potrebni, sorazmerni in primerni za zagotovitev uresničitve spoštovanja tega zakona, predpisov in pravil o revidiranju.

(4)Če je zaradi narave kršitve to primerno, se drugi in tretji odstavek tega člena smiselno uporabljata tudi za pooblaščene revizorje, udeležene v kršitvi revizijske družbe, tako da Agencija odredi odpravo kršitev ali popravljalni ukrep tudi pooblaščenemu revizorju. Odreditev popravljalnega ukrepa pooblaščenemu revizorju se lahko odredi tudi v primeru, ko se za kršitev revizijski družbi izrečejo drugi ukrepi nadzora.

(5)Če je nad pooblaščenim revizorjem, ki pri revizijski družbi opravlja naloge revidiranja, zaradi kršitev začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po peti do deseti alineji prvega odstavka 84. člena tega zakona, lahko Agencija revizijski družbi z odredbo določi popravljalne ukrepe v primerih, ko je domnevna kršitev pooblaščenega revizorja povezana z revizijsko družbo ali njenim poslovanjem, ali kadar se popravljalni ukrep nanaša na opravljanje dela pooblaščenega revizorja za revizijsko družbo.

(6)Če Agencija ugotovi, da revizijsko poročilo ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev o revizijskem poročanju po tem zakonu, Uredbi 537/2014/EU, zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ter drugih predpisih, pooblaščenemu revizorju oziroma revizijski družbi odredi odpravo ugotovljene kršitve.

(7)V odredbi o odpravi kršitev in naložitvi popravljalnih ukrepov Agencija določi rok za odpravo kršitev in rok za izvedbo posameznega popravljalnega ukrepa. Rok za odpravo kršitve in rok za izvedbo popravljenega ukrepa ustreza predvideni težavnosti odprave kršitve in izvedbe ukrepov ter pomenu kršitve za kakovost in zakonitost opravljanja revizijskih storitev ter varnost in zaupanje uporabnikov.

(1)Agencija z odredbo o dodatnem ukrepu revizijski družbi naloži dodaten ukrep razrešitve člana poslovodstva uprave ali imenovanja novega člana, če:

-        poslovodni organ revizijske družbe ni sestavljen v skladu s tem zakonom;

-        posamezni član poslovodstva ne izpolnjuje pogojev za člana poslovodstva po tem zakonu ali zakonu, ki ureja gospodarske družbe;

-        revizijska družba ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev ali izvedbi popravljalnih ukrepov;

-        je revizijska družba v zadnjih dveh letih več kot štirikrat kršila dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja;

-        je revizijska družba ali član poslovodstva ovirala oziroma oviral opravljanje nadzora nad poslovanjem.

(2)Agencija lahko v odredbi revizijski družbi naloži tudi, da na novo imenovani člani uprave v roku, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev, odpravijo kršitve ali izvedejo določene popravljalne ukrepe iz prejšnjega člena.

(3)Agencija ne sme določiti, kdo naj bo član poslovodstva.

Agencija izreče pooblaščenemu revizorju opomin, če pooblaščeni revizor krši pravila revidiranja in ni pogojev za začasno prepoved opravljanja obveznih revizij oziroma podpisovanja revizorjevih poročil in za odvzem dovoljenja.

(1)Agencija revizijski družbi z odločbo začasno prepove opravljanje obveznih revizij, če:

-        revizijska družba ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev in naložitvi popravljalnih ukrepov;

-        revizijska družba več kot dvakrat ne ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom 39. člena Uredbe 537/2014/EU ocenjevanja kakovosti posla ne opravi pooblaščeni revizor ali v revizijski delovni skupini ne sodeluje vsaj en pooblaščeni revizor;

-        je kršitev takšne narave, da do njene odprave revizijska družba ni sposobna zakonito, kakovostno ali nepristransko opravljati nalog obveznih revizij ali;

-        revizijska družba ne zagotovi, da je revizorjevo poročilo iz 40. člena tega zakona podpisano izključno s strani ključnega revizijskega partnerja ali ključnih revizijskih partnerjev.

(2)Agencija pooblaščenemu revizorju ali ključnemu revizijskemu partnerju z odločbo začasno prepove opravljanje obveznih revizij ali podpisovanje revizijskih poročil v zvezi z obvezno revizijo, če:

-        ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev in izvedbi popravljalnih ukrepov;

-        mu je bil že dvakrat izrečen opomin kot ukrep nadzora ali je bil nad pooblaščenim revizorjem zaradi kršitev začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.

(3)Začasna prepoved iz prvega in drugega odstavka tega člena velja od dokončnosti odločbe in traja, dokler za to obstajajo razlogi, vendar največ tri leta. Agencija lahko z odločbo skrajša ali odpravi začasno prepoved iz tega člena, če subjekt, ki mu je bila začasna prepoved izrečena, odpravi vse razloge, zaradi katerih mu je bil izrečen ta ukrep nadzora.

(4)O prenehanju veljave začasne prepovedi odloči Agencija v odločbi o začasni prepovedi iz drugega odstavka tega člena ali s samostojno odločbo.

(5)Začasna prepoved obvezne revizije vključuje tudi prepoved opravljanja drugih revizij subjektov javnega interesa, ki so predpisane v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

(črtan)

(črtan)

(1)Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, če:

-        je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;

-        ob pridobitvi dovoljenja niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 48. člena tega zakona;

-        ne izpolnjuje več katerega koli od pogojev za pridobitev dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja;

-        je bila oseba pravnomočno obsojena na nepogojno kazen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;

-        ponavljajoče krši prepovedi iz 45. člena tega zakona ali 5. člena Uredbe 537/2014/EU;

-        krši pravila revidiranja in je zaradi te kršitve poročilo o revidiranju, ki ga je podpisal, pomanjkljivo oziroma zavajajoče;

-        krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov;

-        ponavljajoče krši druge določbe tega zakona oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo revidiranje, tako da mu je bil zaradi kršitev že dvakrat izrečen opomin ali mu je bila že izrečena začasna prepoved opravljanja obveznih revizij in podpisovanja revizijskih poročil;

-        ne upošteva prepovedi opravljanja obveznih revizij oziroma podpisovanja revizijskih poročil ali

-        ne upošteva začasne prepovedi opravljanja nalog iz prvega odstavka 81.č člena tega zakona.

(2)Agencija odvzame revizijski družbi dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja, če:

-        je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;

-        je revizijski družbi odredila dodatni ukrep iz prvega odstavka 81.a člena tega zakona in pristojni organ revizijske družbe v roku, določenem za izvršitev dodatnega ukrepa, ni razrešil člana oziroma članov uprave in imenoval novih oziroma če tudi na novo imenovani člani uprave v roku dveh mesecev od imenovanja niso odpravili kršitev oziroma opravili dodatnih ukrepov, ki so bili razlog za dodatni ukrep iz prvega odstavka 81.a člena tega zakona;

-        krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov;

-        družba ne upošteva začasne prepovedi opravljanja obveznih revizij ali

-        če je bila revizijski družbi že dvakrat izrečena začasna prepoved opravljanja obveznih revizij.

(3)Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ali dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja tudi kot stopnjevalni ukrep nadzora, če prejšnji milejši ukrepi nadzora niso dosegli odprave kršitev ter prenehanja novih kršitev.

(4)O odvzemu in razlogih za odvzem dovoljenja Agencija obvesti pristojne organe držav članic gostiteljic, kjer je pooblaščeni revizor prav tako registriran.

(1)Če Agencija na podlagi izdanih revizorjevih poročil ugotovi, da revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev o revizijskem poročanju po tem zakonu, Uredbi 537/2014/EU, zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ter drugih predpisih, svojo ugotovitev objavi na spletni strani. V obvestilu je navedeno zlasti osebno ime ključnega revizijskega partnerja ali ključnih revizijskih partnerjev, ki so podpisali revizorjevo poročilo, firma revizijske družbe in firma naročnika revizije.

(2)O ugotovitvi Agencija obvesti revizijsko družbo, naročnika revizije in revizijsko komisijo naročnika.

(3)Obvestilo Agencije je javno objavljeno do odprave neizpolnjevanja vseh predpisanih zahtev, vendar ne dlje kot pet let.

(1)Če oseba opravlja revizijsko dejavnost, kljub temu da je v skladu s tem zakonom ni upravičena opravljati, ji Agencija izda odredbo, s katero ji naloži, da s tem preneha (v nadaljnjem besedilu: odredba o prenehanju opravljanja revizijske dejavnosti).

(2)Če oseba oglašuje opravljanje revizijskih storitev, zavajajoče oglašuje opravljanje revizijskih storitev ali oglašuje opravljanje drugih storitev z nepoštenim ali zavajajočim sklicevanjem na revizijske storitve, status revizijske družbe ali pooblaščenega revizorja, kljub temu da v skladu s tem zakonom ni upravičena opravljati oglaševanih revizijskih storitev, nima statusa revizijske družbe ali pooblaščenega revizorja, ji Agencija izda odredbo, s katero ji naloži, da s tem preneha (v nadaljnjem besedilu: odredba o prenehanju oglaševanja ali zavajajočega oglaševanja).

(3)Agencija lahko še pred izdajo odredbe o prenehanju opravljanja revizijske dejavnosti ali odredbe o prenehanju oglaševanja ali zavajajočega oglaševanja opravi pregled poslovnih prostorov, pregled poslovnih knjig in druge dokumentacije osebe in zbere druge dokaze o tem, ali oseba krši določbe tega zakona o opravljanju in oglaševanju revizijske dejavnosti.

(4)V odredbi o prenehanju opravljanja revizijske dejavnosti in odredbi o prenehanju oglaševanja ali zavajajočega oglaševanja Agencija osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osem in ne daljši od 30 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi z odrejenim prenehanjem. Oseba poročilu priloži dokaze, iz katerih izhaja, da je opravila ukrepe v zvezi s spoštovanjem odredbe in v zvezi s prenehanjem kršitev.

(5)Agencija ob smiselni uporabi 81. člena tega zakona v primeru ugotovitve odprave ali prenehanja kršitve seznani strokovni svet Agencije, da so kršitve odpravljene, ali ravna po 84.c ali 84.č členu tega zakona.

(1)Če pravna oseba ne ravna po odredbi o prenehanju opravljanja revizijske dejavnosti ali če tudi po izteku roka za izvršitev odredbe iz prejšnjega člena opravlja revizijsko dejavnost oziroma posamezne storitve, Agencija sodišču predlaga likvidacijo te pravne osebe.

(2)Če pravna oseba ne ravna po odredbi o prenehanju oglaševanja ali zavajajočega oglaševanja ali če tudi po izteku roka za izvršitev odredbe iz prejšnjega člena nadaljuje, ponovi ali ne ustavi obstoječega oglaševanja oziroma zavajajočega oglaševanja, Agencija sodišču predlaga likvidacijo te pravne osebe.

(3)Pristojno sodišče na predlog Agencije začne postopek likvidacije.

(4)Sodišče izda sklep o začetku postopka likvidacije brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek tega postopka v roku treh delovnih dni od vložitve predloga iz prejšnjega odstavka.

(5)Zoper sklep o začetku postopka likvidacije iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.

(črtan)

(črtan)

(1)Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje Inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja.

(2)Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje Inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti strojev in opreme.

(3)Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje Inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin.

(1)Ocenjevanje vrednosti po tem zakonu mora potekati na način, določen s pravili ocenjevanja vrednosti, ki vključujejo Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti, druga pravila ocenjevanja vrednosti, ki jih izdaja oziroma določa Inštitut, ter druge zakone, ki urejajo ocenjevanje vrednosti posameznih oblik premoženja, in predpise, izdane na njihovi podlagi (v nadaljnjem besedilu pravila ocenjevanja vrednosti).

(2)Ocenjevanje vrednosti se opravlja na podlagi naročila pravne ali fizične osebe.

Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti iz 87. člena imajo pravico do vpogleda v vse organizirane evidence nepremičnin in v zemljiško knjigo na enak način kot subjekti, ki izkažejo pravni interes.

(1)Inštitut izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:

-        da je zaključila najmanj študijski program druge stopnje po zakonu, ki ureja visoko šolstvo oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo,

-        da ima najmanj petletne delovne izkušnje na področju, ki zahteva znanje, potrebno za opravljanje nalog ocenjevanja vrednosti premoženja iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 87. člena tega zakona,

-        da je opravila preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 87. člena tega zakona,

-        da ji v preteklosti ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca,

-        da ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz uradne evidence,

-        da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine.

(2)Za dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se uporablja določba drugega in tretjega odstavka 48. člena tega zakona.

(1)Pooblaščeni ocenjevalec mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedel pri opravljanju ocenjevanja vrednosti premoženja.

(2)Določbe tretjega odstavka ter tretje do šeste alineje četrtega odstavka 38. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za pooblaščenega ocenjevalca.

Nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci opravljata Agencija in Inštitut z namenom preverjanja, če pooblaščeni ocenjevalci pri opravljanju ocenjevanja vrednosti ravnajo v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti.

Nadzorni organ opravlja nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci:

-        s sprotnim preverjanjem, ali ocenjevalci vrednosti izpolnjujejo pogoje za vpis v ustrezne registre;

-        s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil pooblaščenih ocenjevalcev, ki so po določbah tega zakona dolžni poročati Inštitutu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;

-        z opravljanjem pregledov dela pooblaščenih ocenjevalcev;

-        z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.

(1)Za opravljanje nadzorne funkcije ocenjevanja vrednosti plačujejo pooblaščeni ocenjevalci Inštitutu nadomestilo za nadzor, ki ga določa tarifa.

(2)Tarifa mora določiti nadomestilo iz prvega odstavka tega člena v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžni plačati vsi pooblaščeni ocenjevalci za posamezno leto, pokriva dejanske stroške opravljanja nadzorne funkcije. Morebitni presežki ali primanjkljaji nadomestil se poračunajo v naslednjem poslovnem letu, po potrebi tudi s spremembo tarife.

(3)Če pooblaščeni ocenjevalec ne plača nadomestila v rokih, ki jih določa tarifa iz prvega odstavka tega člena, mu Inštitut z odločbo naloži plačilo.

(4)Pravnomočna odločba iz tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov.

Za stroške nadzora se smiselno uporabljajo določbe 76. člena tega zakona.

(1)Pooblaščeni ocenjevalec mora poročati Inštitutu o naslednjih dejstvih in okoliščinah:

-        spremembah podatkov, ki se vpisujejo v register;

-        pogodbah o ocenjevanju vrednosti, ki jih je sklenil za posamezno poslovno leto.

(2)Pooblaščeni ocenjevalec mora na zahtevo Inštituta ali Agencije posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Inštituta.

(3)Inštitut v soglasju z Agencijo določi podrobnejšo vsebino poročil iz prvega in drugega odstavka tega člena ter način in roke poročanja o dejstvih in okoliščinah iz prvega in drugega odstavka tega člena.

Agencija lahko pooblaščenim ocenjevalcem po tem zakonu izreče naslednje ukrepe:

1.      odreditev odprave kršitev;

2.      opomin;

3.      odvzem dovoljenja.

Agencija izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora nad pooblaščenim ocenjevalcem ugotovi, da pooblaščeni ocenjevalec krši določbo 96. člena.

(1)Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca:

-        če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,

-        če je oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz uradne evidence.

(2)Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca, če pooblaščeni ocenjevalec pri izvajanju ocenjevanja vrednosti premoženja:

-        krši pravila ocenjevanja vrednosti in je zaradi te kršitve mnenje o ocenjeni vrednosti oziroma obrazložitev tega mnenja napačna oziroma zavajajoča,

-        krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov,

-        ponavljajoče krši določbe tega zakona oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma pravila ocenjevanja vrednosti, tako da mu je bil zaradi tovrstnih kršitev že dvakrat izrečen opomin.

(1)Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če pooblaščeni ocenjevalec v času, ki ga določi Agencija, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin.

(2)Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če pooblaščeni ocenjevalec v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin.

Agencija izreče pooblaščenemu ocenjevalcu opomin, če pooblaščeni ocenjevalec krši določbe tega zakona oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma standarde ocenjevanja vrednosti, in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.

(1)Nadzorni organ odloča o posamičnih zadevah, za katere je pristojen po tem zakonu in po Uredbi 537/2014/EU, po postopku, določenem v tem poglavju, če ta zakon ali Uredba 537/2014/EU ne določa drugače.

(2)Če ta zakon ne določa drugače, se za odločanje nadzornega organa v postopkih za izrek ukrepa nadzora uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek v postopku odločanja nadzornega organa ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti vložiti izrednih pravnih sredstev.

(4)Nadzorni organ kot zaupne varuje vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedel pri opravljanju nadzora po tem zakonu oziroma odločanju o drugih posamičnih zadevah.

(5)Določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 38. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zaposlene pri pristojnem organu nadzora, strokovnjake, člane organov oziroma druge osebe, ki so jim pri njihovem delu dostopni zaupni podatki.

(1)Stranke dajejo svoje izjave pisno.

(2)V primeru iz drugega odstavka 105. člena tega zakona lahko stranke dajo svoje izjave tudi ustno na obravnavi.

(1)Agencija pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, stranko obvesti, da se lahko izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev.

(2)Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:

-        določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi, in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo;

-        rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od osmih dni;

-        pouk stranki, da mora izjavi priložiti listinske dokaze, če se nanje sklicuje, in da po preteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

(3)V izjavi lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da dejstva in okoliščine, navedene v pozivu iz prvega odstavka tega člena, ne obstajajo, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se stranka v izjavi sklicuje na listinske dokaze, jih mora priložiti izjavi.

(1)Nadzorni organ odloča brez naroka.

(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko nadzorni organ razpiše ustno obravnavo, če presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev.

(1)Nadzorni organ izdaja odločbe v obliki odločb, sklepov in odredb.

(2)Proti odločbam nadzornega organa ni pritožbe.

(1)Z odločbo nadzorni organ odloča o izdaji oziroma odvzemu dovoljenja in o drugih zadevah, za katere zakon ne določa, da o njih odloča s sklepom oziroma odredbo.

(2)Odločba mora biti obrazložena, če zakon ne določa drugače. V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, proti katerim ni posebnega postopka sodnega varstva.

(1)S sklepom odloča nadzorni organ o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom.

(2)Sklep mora biti obrazložen in vsebovati pouk o pravnem sredstvu samo, če je proti sklepu dovoljen poseben postopek sodnega varstva.

(1)Sodno varstvo proti odločbam nadzornega organa se zagotavlja v postopku, določenem s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: postopek sodnega varstva).

(2)Za postopek sodnega varstva iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni spor, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(1)Proti odločbam nadzornega organa je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek ni samostojnega sodnega varstva proti odločbi, s katero Agencija odloči o ugovoru proti odredbi, razen kadar je odločila o ugovoru zoper odredbo o dodatnem ukrepu iz 81.a člena tega zakona. Sodno varstvo zoper odločitve o ugovorih proti odredbam, razen glede odredb iz 81.a člena tega zakona, je zagotovljeno skupaj s sodnim varstvom zoper odločbe nadzornega organa, ki so izdane zaradi nespoštovanja odredb.

(črtan)

(1)Tožbo je potrebno vložiti v roku trideset dni od vročitve odločbe, s katero je bil postopek končan.

(2)Rok za odgovor na tožbo je trideset dni.

Tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

Sodišče preizkusi odločbo nadzornega organa v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz zakona, ki ureja upravni spor.

Sodišče odloča praviloma brez obravnave.

Proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega varstva, ni pritožbe.

(1)Določbe tega razdelka o postopku nadzora veljajo v vseh postopkih nadzora, ki ga opravlja nadzorni organ na podlagi določb tega zakona, kolikor zakon za posamezen postopek nadzora ne določa drugače.

(2)Določbe podrazdelka o odvzemu dovoljenja se smiselno uporabljajo tudi za postopek izreka opomina in začasno prepoved opravljanja obveznih revizij ali podpisovanje revizijskih poročil.

(3)Če ni v tem razdelku posebnih določb, veljajo v postopku nadzora skupne določbe poglavja o postopku odločanja nadzornega organa.

(1)Stranka postopka nadzora je oseba, nad katero nadzorni organ v skladu s tem zakonom ali Uredbo 537/2014/EU opravlja nadzor (v nadaljnjem besedilu: subjekt nadzora).

(2)Stranke postopka nadzora nad revizijsko družbo so tudi člani uprave revizijske družbe.

(1)Akti iz 136. člena tega zakona se subjektu nadzora, ki je pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik, vročajo prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: portal eDavki).

(2)Vročitve članom uprave pravne osebe se opravljajo z vročanjem pravni osebi prek portala eDavki. Šteje se, da je z vročitvijo pravni osebi opravljena tudi vročitev članom uprave.

(3)Kadar subjekt nadzora zastopa odvetnik, se šteje, da mu je vročitev opravljena, če je dokument prek portala eDavki vročen odvetniku.

(4)Revizijskim družbam in pooblaščenim revizorjem se vročitev opravi prek portala eDavki. Pooblaščenim revizorjem, zaposlenim v revizijskih družbah, se elektronska vročitev opravi z vročitvijo prek portala eDavki delodajalcu, revizijski družbi oziroma podjetju v mreži.

(5)Subjektu nadzora, ki ni oseba iz prvega, drugega, tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena, se dokumenti vročajo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(6)Agencija posreduje dokument, ki ga je treba vročiti, Finančni upravi Republike Slovenije, ki dokument vroči v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(7)Agencija posreduje dokument, ki ga je treba vročiti, Finančni upravi Republike Slovenije, ki ga odloži v portal eDavki in prek njega obvesti subjekt nadzora, da je prejel dokument, ki mu ga je treba vročiti. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu subjekt nadzora prejme tudi na elektronski naslov, če ga je sporočil Finančni upravi Republike Slovenije za namen elektronskega vročanja.

(8)Subjekt nadzora dokument prevzame s portala eDavki tako, da z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila dokaže svojo istovetnost in prevzame dokument v elektronski obliki ter elektronsko podpiše vročilnico.

(9)Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko subjekt nadzora z elektronskim podpisom vročilnice prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo obvestilo puščeno prek portala eDavki, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Portal eDavki dokument po preteku šestih mesecev od dneva vročitve izbriše in naslovniku pošlje elektronsko sporočilo, da je dokument izbrisan s portala eDavki in ga lahko subjekt nadzora prevzame pri Agenciji.

(10)Če ima subjekt nadzora pooblaščenca za vročanje, se dokument temu vroči tako, da se odloži na portal eDavki, pooblaščencu za vročanje pa se pošlje informativno sporočilo iz sedmega odstavka tega člena. Glede vročitve dokumenta pooblaščencu za vročanje se uporabljata sedmi in osmi odstavek tega člena.

(11)Skladno z določbami tega člena lahko Agencija subjektom nadzora vroča tudi druga pisanja.

(črtan)

(črtan)

Nadzorni organ opravlja nadzor:

-        s sprotnim preverjanjem, ali posamezni subjekti izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev in nalog po tem zakonu;

-        s sprotnim preverjanjem, ali posamezni subjekti izpolnjujejo pogoje za vpis v ustrezne registre;

-        s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil subjektov nadzora in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih zakonov dolžne poročati nadzornemu organu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;

-        z opravljanjem pregledov kakovosti revidiranja ali ocenjevanja vrednosti,

-        z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.

(1)Pregled kakovosti revidiranja opravi ustrezen strokovnjak, ki ga za opravljanje pregleda pooblasti direktor Agencije. Direktor Agencije pooblasti ustrezno usposobljeno osebo za vodenje postopka. Ta oseba je lahko hkrati tudi strokovnjak za opravljanje pregleda kakovosti.

(2)Pregled kakovosti ocenjevanja vrednosti opravi ustrezen strokovnjak, ki ga za opravljanje pregleda pooblasti direktor Agencije oziroma Inštituta. Direktor Agencije oziroma Inštituta pooblasti ustrezno usposobljeno osebo za vodenje postopka. Ta oseba je lahko hkrati tudi strokovnjak za opravljanje pregleda kakovosti. Direktor Inštituta mora pred izdajo pooblastila za opravljanje pregleda o načrtovanem nadzoru obvestiti direktorja Agencije.

(3)Strokovnjak, ki izvaja nadzor nad revizijskimi družbami in opravljanjem nalog pooblaščenega revizorja, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-        je pooblaščeni revizor,

-        ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine, in

-        ni bil pravnomočno obsojena na nepogojno kazen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

(4)Strokovnjak, ki izvaja nadzor nad opravljanjem nalog pooblaščenega ocenjevalca, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-        ima strokovni naziv pooblaščeni ocenjevalec vrednosti,

-        ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine, in

-        ni bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

(5)Oseba, ki vodi postopke nadzora, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-        zaključila je najmanj študijski program druge stopnje po zakonu, ki ureja visoko šolstvo oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo na pravnem ali ekonomskem področju,

-        izpolnjuje pogoje za vodenje postopka po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek,

-        ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine, in

-        ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

(6)Osebe iz tretjega do petega odstavka tega člena so pri izvajanju nadzora in vodenju postopkov nepristranske in neodvisne od subjekta nadzora in med njimi ne sme biti navzkrižja interesov. Za presojo izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega stavka se smiselno uporablja tretji odstavek 45. člena tega zakona.

(7)Za izvajanje posameznih nalog pregledovanja kakovosti revidiranja lahko direktor Agencije pooblasti pooblaščenega revizorja ali drugo strokovno usposobljeno osebo. Izbira oseb, ki izvajajo preglede zagotavljanja kakovosti, je zagotovljena v skladu z objektivnim postopkom, ki zagotavlja, da med temi osebami in subjekti nadzora ni navzkrižja interesov.

(8)Oseba ne sme opravljati nalog nadzora nad revizijsko družbo tri leta, odkar ni več partner zadevne revizijske družbe ali ni več zaposlena pri zadevni revizijski družbi ali kako drugače povezana s to revizijsko družbo.

(1)Subjekt nadzora mora izvajalcu nadzora na njegovo zahtevo omogočiti, da opravi pregled poslovanja na sedežu subjekta nadzora in v drugih prostorih, v katerih subjekt nadzora oziroma druga oseba po njegovem pooblastilu opravlja dejavnosti in naloge v zvezi s katerimi nadzorni organ opravlja nadzor.

(2)Subjekt nadzora mora nadzornemu organu omogočiti pregled vseh evidenc, spisov in druge dokumentacije v skladu z namenom nadzora.

(3)Subjekt nadzora mora na zahtevo nadzornemu organu izročiti računalniške izpiske oziroma kopije evidenc, spisov oziroma druge dokumentacije.

(4)Pregled poslovanja opravlja organ nadzora ob delavnikih med 8. in 18. uro. Kadar je zaradi obsega oziroma narave pregleda to potrebno lahko opravi pregled poslovanja tudi po 18. uri oziroma med nedelovnimi dnevi.

(5)Nadzorni organ mora pregled poslovanja opravljati tako, da s tem le v tolikšni meri ovira normalno poslovanje subjekta nadzora, kot je nujno za opravljanje nadzora v skladu z namenom posameznega nadzora.

(1)Pri opravljanju nadzora lahko nadzorni organ od subjekta nadzora zahteva poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora.

(2)Nadzorni organ lahko pozove subjekt nadzora, da o zadevah iz prvega odstavka tega člena v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, izdelajo pisno poročilo, ali jih povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo.

(1)Zahteva za pregled mora biti subjektu nadzora vročena najmanj osem dni pred začetkom pregleda.

(2)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko pooblaščena oseba zahtevo za pregled vroči šele ob začetku opravljanja pregleda, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena posameznega nadzora.

(3)Zahteva za pregled mora obsegati določno navedbo dokumentacije ter evidenc, ki so predmet pregleda.

(4)V primeru iz drugega odstavka 125. člena tega zakona mora zahteva za pregled obsegati določno navedbo dokumentacije ter evidenc, ki jih je v obliki računalniških izpiskov oziroma kopij potrebno izročiti, in rok za predložitev.

(5)Zahteva za pregled mora obsegati tudi pravni pouk o pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če subjekt nadzora ne bo ravnal v skladu z zahtevo za pregled oziroma nadzornemu organu ne bo omogočil opravljanja pregleda na način, določen v 125. členu tega zakona.

(6)Nadzorni organ lahko med opravljanjem pregleda dopolni zahtevo za pregled. Za dopolnitev zahteve se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.

(1)Subjekt nadzora mora izvajalcem nadzora zagotoviti ustrezne prostore, v katerih lahko nemoteno in brez prisotnosti drugih oseb opravijo pregled.

(2)Subjekt nadzora mora zagotoviti, da so v času v katerem izvajalci nadzora opravljajo pregled, v prostorih iz prvega odstavka tega člena, prisotne pooblaščene osebe subjekta nadzora, ki lahko na zahtevo izvajalcev nadzora podajo pojasnila v zvezi z dokumentacijo ter evidencami, ki so predmet pregleda.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Agencija zahteva predložitev dokumentacije na sedež Agencije.

(1)Subjekt nadzora, ki računalniško obdeluje podatke oziroma računalniško vodi revizijsko dokumentacijo, poslovne knjige in druge evidence, mora na zahtevo izvajalca nadzora zagotoviti ustrezne pripomočke za pregled dokumentacije in evidenc ter preizkušanje ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov.

(2)Nadzornemu organu mora subjekt nadzora izročiti dokumentacijo, iz katere je razviden popolni opis dela računalniškega sistema. Iz dokumentacije morajo biti razvidni podsistemi in datoteke računalniškega sistema. Dokumentacija mora zagotavljati vpogled v:

-        računalniško rešitev;

-        postopke v okviru računalniške rešitve;

-        kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov;

-        kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dodajanje, spreminjanje ali brisanje hranjenih računalniških zapisov.

(3)Vsaka sprememba računalniške rešitve (računalniških programov) iz prvega odstavka tega člena mora biti dokumentirana v časovnem zaporedju nastanka spremembe, skupaj z datumom spremembe. Iz dokumentacije mora biti razvidna tudi vsaka sprememba oblike datotek.

Inštitut o opravljenem nadzoru pregleda kakovosti ocenjevanja vrednosti sestavi zapisnik, ki ga skupaj z dokumentacijo, pridobljeno v okviru nadzora, in pripombami na zapisnik posreduje Agenciji.

Kadar Agencija pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve tega zakona oziroma pravil revidiranja ali ocenjevanja vrednosti, z odredbo subjektu nadzora naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti, oziroma da opravi ali opusti določena dejanja (v nadaljnjem besedilu: odprava kršitev).

(1)Izrek odredbe mora obsegati:

-        določen opis kršitev, katerih odprava je z odredbo naložena;

-        rok, v katerem mora subjekt nadzora odpraviti kršitve in predložiti poročilo o odpravi kršitev;

-        način odprave kršitve, kadar Agencija subjektu nadzora naloži, da kršitve odpravi na določen način;

-        listine oziroma dokaze o odpravi kršitev, kadar Agencija subjektu nadzora naloži, da o odpravi kršitev predloži določene listine oziroma druge dokaze.

(2)Odredba mora biti obrazložena.

(1)Proti odredbi ima subjekt nadzora pravico vložiti ugovor v roku osem dni od vročitve.

(2)Če je upravičena oseba pravočasno vložila ugovor, se rok za odpravo kršitev, določen z odredbo, podaljša za čas od vložitve ugovora do vročitve odločbe o ugovoru.

(3)Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko Agencija z odredbo odloči, da ugovor ne zadrži izvršitve, kadar zaradi narave kršitve z izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati.

Ugovor proti odredbi je dopusten iz naslednjih razlogov:

-        napačne uporabe materialnega prava;

-        napačne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;

-        bistvenih kršitev postopka.

(1)Ugovor mora obsegati:

-        navedbo odredbe, proti kateri se vlaga;

-        izjavo, da se odredba izpodbija v celoti ali v določenem delu;

-        razloge za ugovor;

-        druge podatke, ki jih mora obsegati vsaka vloga.

(2)V ugovoru lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da kršitve, katerih odprava mu je bila z odredbo naložena, niso podane, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanjih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti ugovoru.

(3)Če subjekt nadzora ugovoru ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek o nepopolnih vlogah, temveč Agencija pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.

(4)Po izteku roka za ugovor subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

Agencija preizkusi odredbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z ugovorom, in v mejah razlogov, navedenih in obrazloženih v ugovoru.

(1)O ugovoru odloča Agencija z odločbo.

(2)Pri odločanju o ugovoru lahko Agencija ugovor zavrže ali zavrne ali pa spremeni odredbo ali jo razveljavi.

(3)Agencija ugovor zavrže, če ugovor ni dovoljen, če je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba.

(4)Če Agencija ugotovi, da je podan razlog iz 133. člena tega zakona, glede na naravo kršitve odpravi odredbo oziroma jo spremeni. Agencija pri odločanju o ugovoru odredbe ne sme spremeniti v škodo subjekta nadzora.

(1)Subjekt nadzora v roku, določenem z odredbo, odpravi kršitve, Agenciji dostavi poročilo, v katerem opiše ukrepe, s katerimi je odpravil ugotovljene kršitve, in opiše, kako je izvedel popravljalne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: poročilo o odpravi kršitev in o popravljalnih ukrepih). Poročilu o odpravi kršitev in o popravljalnih ukrepih priloži listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene in popravljalni ukrepi izvedeni.

(2)Če je poročilo o odpravi kršitev in o popravljalnih ukrepih nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da je bila pravilno in pravočasno izpolnjena odredba ali njen posamezni del, lahko Agencija glede na okoliščine zadeve izreče strožji ukrep nadzora ali z odredbo o dopolnitvi poročila ponovno naloži odpravo kršitve in izvedbo popravljalnih ukrepov ali zgolj odpravo formalnih pomanjkljivosti poročila ter rok za izvršitev navedenega.

(3)Če iz poročila o odpravi kršitev ali poročila o izvedbi popravljalnih ukrepov ter iz njegovih priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene in popravljalni ukrepi izvedeni, Agencija z mnenjem seznani strokovni svet, da so bile kršitve odpravljene.

(4)Strokovni svet lahko zahteva ponovno ugotavljanje odprave kršitev.

(5)Agencija lahko pred seznanitvijo strokovnega sveta opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev, ali so kršitve odpravljene.

Določbe podpoglavja 8.3 tega zakona o odvzemu dovoljenja se smiselno uporabljajo tudi za postopek izreka opomina in postopek izreka prepovedi izvrševanja pravic iz delnic.

(1)Agencija začne postopek za odvzem dovoljenja, ki ga je izdala, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja utemeljen sum, da je podan kateri od razlogov za odvzem dovoljenja, določen z zakonom.

(2)O začetku postopka za odvzem dovoljenja odloči Agencija s sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka za odvzem dovoljenja).

(3)Sklep o začetku postopka za odvzem dovoljenja mora vsebovati:

-        določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki naj bi bile razlog za začetek postopka,

-        navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je Agencija zaključila, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega člena, in

-        obrazložitev odločitve o začetku postopka.

(4)S sklepom o začetku postopka za odvzem dovoljenja Agencija določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, šteto od dneva vročitve odločbe subjektu nadzora, v katerem se subjekt nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu: izjava o razlogih za odvzem dovoljenja).

(1)V izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem dovoljenja ni utemeljen, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti izjavi.

(2)Če subjekt nadzora izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, o nepopolnih vlogah, temveč Agencija pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.

(3)Po izteku roka za izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

(1)Agencija mora odločiti o odvzemu dovoljenja v roku 90 dni od prejema izjave o razlogih za odvzem dovoljenja oziroma od izteka roka za takšno izjavo.

(2)Agencija sme odločati o odvzemu dovoljenja samo zaradi tistih dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, in samo na podlagi tistih listin in drugih dokazov, ki so bili navedeni v odločbi o začetku postopka in ki jih je izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja priložil subjekt nadzora.

Agencija ustavi postopek za odvzem dovoljenja:

-        če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 141. člena tega zakona zaključi, da dejanje, ravnanje oziroma okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, nimajo znakov razloga za odvzem dovoljenja, ali

-        če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 141. člena tega zakona zaključi, da ni dokazano, da je subjekt nadzora storil dejanje, oziroma da niso podane okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja.

(črtan)

(črtan)

(1)Določbe tega razdelka se uporabljajo v postopku odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij, o katerih odloča Inštitut, če ta zakon za posamezen postopek izdaje dovoljenja ali soglasja ne določa drugače.

(2)Če ni v tem razdelku posebnih določb, veljajo v postopku odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij skupne določbe poglavja o postopku odločanja nadzornega organa.

Za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj oziroma soglasij morajo vložniki plačati takso, določeno s tarifo.

(1)Stranka v postopku je vložnik zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljnjem besedilu: vložnik zahteve).

(2)Stranka v postopku je tudi oseba, katere pravni interes utegne biti z odločbo nadzornega organa prizadet, če svojo udeležbo v postopku priglasi s pisno vlogo.

(3)Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

(1)Postopek se začne z vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljnjem besedilu: zahteva).

(2)Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne nadzorni organ postopek samo, kadar tako določa zakon.

(1)Zahteva mora obsegati:

-        firmo, sedež in matično številko vložnika zahteve,

-        določen zahtevek za izdajo dovoljenja oziroma soglasja,

-        druge podatke, določene z zakonom.

(2)Zahtevi je potrebno priložiti listine, določene z zakonom, in druge listine, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za izdajo dovoljenja, ter dokaz o plačilu takse za odločitev o zahtevi.

(1)V postopku predhodnega preizkusa zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja in dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja Agencija, v postopku predhodnega preizkusa zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti pa Inštitut, preizkusita, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zahtevi ali:

1.      je zahtevo vložila upravičena oseba,

2.      zahteva obsega podatke, predpisane po tem zakonu,

3.      so zahtevi priložene predpisane listine, predpisane po tem zakonu,

4.      je zahtevi priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila,

5.      so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi.

(2)Če organ iz prvega odstavka ob preizkusu zahteve ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, s sklepom zavrže zahtevo.

(3)Če organ iz prvega odstavka ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, vložnika pozove, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 15 dni.

(4)Če vložnik pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, organ iz prvega odstavka s sklepom zavrže zahtevo.

(5)Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje revizijskih storitev, mora Agencija odločiti o izdaji dovoljenja v dveh mesecih od prejema popolne zahteve, v vseh ostalih primerih pa pristojni organ odloči v 30 dneh od prejema popolne zahteve.

(6)Organ iz prvega odstavka izda dovoljenje, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih predpisuje a zakon, sicer zahtevo zavrne.

Pravnomočne odločbe nadzornega organa, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog nadzornega organa.

Odredbe o odpravi kršitev ni mogoče prisilno izvršiti.

(1)Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje revizijskih storitev oziroma nalog pooblaščenega revizorja oziroma pooblaščenega ocenjevalca subjekt nadzora ne sme več opravljati storitev oziroma nalog, za katere mu je bilo dovoljenje odvzeto.

(2)Pravnomočnost odločbe o odvzemu dovoljenja oziroma izreku opomina ter ostale izrečene sankcije, razen odredb, se vpišejo v poslovni del registra za pet let, v poslovni del registra pa se vpišejo vsi izrečeni ukrepi nadzora za obdobje 25 let.

(3)Po pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja oziroma izreku opomina nadzorni organ javno objavi povzetek odločbe na svojih spletnih straneh.

(1)Zaradi zagotovitve javnosti in preglednosti ter zaščite interesov uporabnikov Agencija upravlja naslednje registre:

-        register revizijskih družb;

-        register revizijskih podjetij;

-        register revizijskih subjektov tretjih držav;

-        register pooblaščenih revizorjev.

(2)Zaradi zagotovitve javnosti in preglednosti ter zaščite interesov uporabnikov Inštitut upravlja:

-        register pooblaščenih ocenjevalcev,

-        register oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje Inštitut.

(3)V register revizijskih družb se vpisujejo podatki o revizijskih družbah, ki so pridobile dovoljenje Agencije za opravljanje storitev revidiranja.

(4)V register revizijskih podjetij se vpisujejo podatki o subjektih, ki imajo dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje obveznih revizij.

(5)V register pooblaščenih revizorjev se vpisujejo podatki o pooblaščenih revizorjih, ki so pridobili dovoljenje Agencije za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.

(6)V register pooblaščenih ocenjevalcev se vpisujejo podatki o pooblaščenih ocenjevalcih, ki so pridobili dovoljenje Inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca.

(7)Registri vsebujejo tudi ime in naslov pristojnih nadzornih organov.

(8)Način vodenja registrov iz prvega odstavka tega člena in način javnega dostopa do podatkov iz teh registrov določi Agencija.

(9)Način vodenja registrov iz drugega odstavka tega člena in način javnega dostopa do podatkov iz registra določi Inštitut.

(1)Registri iz prvega odstavka prejšnjega člena so v elektronski obliki objavljeni na spletnih straneh Agencije.

(2)Register iz drugega odstavka prejšnjega člena je v elektronski obliki objavljen na spletnih straneh Inštituta.

(3)Register se deli na dva dela:

-        javni del registra, ki je javno dostopen fizičnim osebam in poslovnim subjektom;

-        poslovni del, ki je dostopen samo pristojnim nadzornim organom.

(4)Vsi podatki registra so javno dostopni, razen podatkov, za katere ta zakon določa, da se vodijo v poslovnem delu registra.

(5)Agencija in Inštitut zagotovita, da je trajanje objave v zvezi z objavo pravnomočne sankcije v javnem delu registra pet let.

(1)Registri se vodijo v slovenskem jeziku.

(2)Podatki se lahko dodatno vpišejo v javni register v kateremkoli drugem uradnem jeziku Skupnosti. Registrirani subjekt, ki zahteva vpis v drugem jeziku, je pred vpisom v drugem jeziku dolžan na svoje stroške zagotoviti overitev prevoda podatkov.

(1)Register pooblaščenih revizorjev vsebuje naslednje podatke:

-        osebno ime, domači naslov in registracijsko številko;

-        enotno matično številko občana;

-        firmo, sedež, spletni naslov in registracijsko številko revizijske družbe oziroma organizacije, v kateri je pooblaščeni revizor zaposlen ali s katero je povezan kot partner ali kako drugače;

-        vse ostale registracije pooblaščenega revizorja pri pristojnih organih drugih držav članic in kot revizorja v tretjih državah, vključno z imenom organa ali imeni organov za registriranje ter registracijsko številko, če obstaja;

-        datum izdaje dovoljenja za opravljanje nalog revidiranja in

-        pravnomočne akte o ukrepih nadzora, razen odredb.

(2)V poslovnem delu registra se vodijo naslednji podatki:

-        domači naslov;

-        enotna matična številka občana;

-        pravnomočne sankcije, starejše od pet in mlajše od 25 let;

-        pravnomočni akti o ukrepih nadzora, mlajši od 25 let.

(3)Revizorji tretjih držav, registrirani v skladu s 161. členom tega zakona, so v registru jasno prikazani kot taki in ne kot pooblaščeni revizorji.

(1)Register revizijskih družb vsebuje naslednje podatke:

-        firmo, sedež, matično številko in registracijsko številko,

-        pravno obliko,

-        podatke za kontakt z revizijsko družbo, glavno kontaktno osebo in spletni naslov,

-        naslov vsakega urada v državi članici,

-        osebno ime in registracijsko številko vseh pooblaščenih revizorjev, ki so zaposleni v revizijski družbi ali pa so z revizijsko družbo povezani kot partnerji ali kako drugače,

-        osebna imena in poslovne naslove vseh družbenikov ali delničarjev,

-        osebna imena in poslovne naslove vseh članov organa vodenja ali nadzora,

-        navedbo članstva v mreži ter seznam imen in naslovov vseh včlanjenih ali pridruženih podjetij ali navedbo mesta, kjer so taki podatki javno dostopni,

-        vse ostale registracije revizijske družbe pri pristojnih organih drugih držav članic ter kot revizijskega subjekta v tretjih državah, vključno z imenom organa za registriranje in registracijsko številko,

-        pravnomočne sankcije, razen odredb,

-        da je revizijsko podjetje registrirano v skladu s 160.a členom tega zakona, če so za to izpolnjeni pogoji.

(2)Revizijski subjekti tretjih držav, registrirani v skladu s 161. členom tega zakona, so v registru jasno prikazani kot taki in ne kot revizijska podjetja.

(1)Register pooblaščenih ocenjevalcev in oseb, ki so dobile strokovne nazive Inštituta, vsebuje naslednje podatke:

-        osebno ime in registracijsko številko;

-        firmo, sedež, spletni naslov in registracijsko številko revizijske družbe oziroma organizacije, v kateri je oseba zaposlena ali s katero je kako drugače povezana;

-        datum izdaje dovoljenja za opravljanje nalog ali podelitve strokovnega naziva in

-        pravnomočne akte o ukrepih nadzora, razen odredb.

(2)V poslovnem delu registra se vodijo naslednji podatki:

-        domači naslov;

-        enotna matična številka občana;

-        pravnomočne sankcije, starejše od pet in mlajše od 25 let;

-        pravnomočni akti o ukrepih nadzora, mlajši od 25 let.

Vsi subjekti, vpisani v register iz prvega in drugega odstavka 153. člena tega zakona, morajo v roku 15 dni obvestiti Agencijo oziroma Inštitut o spremembi vseh podatkov, ki se vpisujejo v javni register. Agencija in Inštitut posodobita register takoj po prejemu obvestila.

Za podatke, vpisane v registre, iz 155. do 159. člena, odgovarja subjekt, ki predloži zahtevo za svoj vpis v ustrezen register.

(1)Agencija v register iz 157. člena tega zakona vpiše vsa revizijska podjetja, če ugotovi, da je zadevno revizijsko podjetje registrirano pri pristojnem organu v matični državi članici.

(2)Potrdilo, ki dokazuje registracijo revizijskega podjetja države članice, ne sme biti starejše od treh mesecev.

(3)O vpisu revizijskega podjetja iz matične države članice v register iz 157. člena tega zakona Agencija nemudoma obvesti pristojni organ države članice.

(1)Agencija v register iz 157. člena tega zakona vpiše vse revizorje in revizijske subjekte tretjih držav, ki pripravijo revizorjevo poročilo o posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazih družbe, ki je registrirana zunaj Evropske unije in katere prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti za trgovanje na slovenskem organiziranem trgu, razen kadar je družba izdajatelj izključno dolžniških vrednostnih papirjev, sprejetih za trgovanje na slovenskem organiziranem trgu, katerih nominalna vrednost na enoto je na dan izdaje najmanj 50.000 eurov ali v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, nominiranih v drugi valuti, enakovredna najmanj 50.000 eurov.

(2)Za vodenje registra revizorjev in revizijskih subjektov tretjih držav se smiselno uporabljajo določbe 159. in 160. člena tega zakona.

(3)Agencija lahko v register iz 157. člena tega zakona vpiše revizijske subjekte iz tretjih držav le, če:

-        izpolnjujejo pogoje, enakovredne tistim iz 48. in 49. člena oziroma iz 61. do 65. člena in 69. člena tega zakona;

-        večina članov organa vodenja ali nadzora revizijskega subjekta tretje države izpolnjuje pogoje, enakovredne tistim iz 48. in 49. člena tega zakona;

-        revizor tretje države, ki izvaja revizijo v imenu revizijskega subjekta tretje države, izpolnjuje pogoje, enakovredne tistim iz 48. in 49. člena tega zakona;

-        se revizije posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov iz prvega odstavka tega člena izvajajo v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi in zahtevami, enakovrednimi zahtevam tega zakona;

-        na svoji spletni strani objavijo letno poročilo o preglednosti, ki vključuje podatke iz 79. člena tega zakona, ali izpolnijo enakovredne zahteve po razkritjih.

(1)Z globo od 10.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje revizijska družba, če:

-        krši tretji odstavek 4. člena Uredbe 537/2014/EU (kršitev neobveščanja revizijske komisije);

-        krši 5. člen Uredbe 537/2014/EU (prepoved opravljanja nerevizijskih storitev);

-        krši prvi ali drugi odstavek 8. člena Uredbe 537/2014/EU (ocenjevanje kakovosti posla) ali ocenjevanja kakovosti posla ne opravi pooblaščeni revizor ali v skupini ne sodeluje vsaj en pooblaščeni revizor;

-        krši 10. člen Uredbe 537/2014/EU (ne pripravi revizijskega poročila);

-        krši 11. člen Uredbe 537/2014/EU (ne pripravi dodatnega poročila revizijski komisiji);

-        krši 12. člen Uredbe 537/2014/EU (ne pripravi poročila nadzornikom subjektov javnega interesa);

-        pri sklepanju pogodb o revidiranju krši omejitve iz prvega odstavka 17. člena Uredbe 537/2014/EU (trajanje revizijskega posla);

-        pri revizijski družbi opravljajo naloge revidiranja osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem zakonom (drugi odstavek 5. člena);

-        v nasprotju z določbami tega zakona storitve revidiranja opravlja revizijska družba, ki ima sicer dovoljenje pristojnega organa države članice (tretji odstavek 5. člena);

-        krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (prvi odstavek 38. člena);

-        pri opravljanju revidiranja ne upošteva pravil revidiranja (kršitev prvega odstavka 39. člena);

-        ne zagotovi ustrezne sestave revizijske skupine (kršitev drugega odstavka 39. člena);

-        v primeru začetega nadzora nad kakovostjo dela revizijske družbe in pooblaščenih revizorjev ter v primeru začetega postopka za izrek ukrepa nadzora ne hrani revizijske dokumentacije do pravnomočnosti odločitve (peti odstavek 39. člena);

-        sestavi poročilo o revidiranju, katerega vsebina je v nasprotju s 40. členom tega zakona;

-        revizijsko poročilo ne podpiše izključno ključni revizijski partner ali ključni revizijski partnerji (prvi odstavek 40. člena);

-        krši neodvisnost in nepristranskost revidiranja (44. člen);

-        ne obvladuje nasprotij interesov (tretji odstavek 44.a člena);

-        krši prepoved revidiranja v pravni osebi (prvi odstavek 45. člena);

-        ne zagotovi rotacije ključnega revizijskega partnerja (tretji odstavek 45. člena);

-        ne vzpostavi notranjega obvladovanja kakovosti v skladu s 45.a členom tega zakona;

-        ne ravna v skladu s 45.b členom tega zakona glede organizacije dela;

-        opravlja dejavnosti, ki jih ne sme opravljati (58. člen);

-        v roku ne izvrši dodatnega ukrepa iz 81.a. člena tega zakona.

(2)Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba, ki ni pooblaščeni revizor iz prvega odstavka 164. člena tega zakona, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 2.500 do 25.000 eurov se za prekršek kaznuje revizijska družba, če:

-        krši drugi odstavek 4. člena Uredbe 537/2014/EU (kršitev skupne omejitve nerevizijskih storitev);

-        krši 6. člen Uredbe 537/2014/EU (ne sporoča nepravilnosti);

-        krši 7. člen Uredbe 537/2014/EU (ne obvešča o sumu ali utemeljenih razlogih za sum);

-        krši katero od obveznosti iz četrtega do sedmega odstavka 8. člena Uredbe 537/2014/EU (ocenjevanje kakovosti posla);

-        pristojnim organom za nadzor trga vrednostih papirjev, bank, kreditnih institucij in zavarovalnic pravočasno ne predloži poročila ali ne da dodatnih pojasnil (sedmi odstavek 40. člena in 11. člen Uredbe 537/2014/EU);

-        krši 13. člen Uredbe 537/2014/EU (ne objavi letnega poročila o preglednosti);

-        krši 14. člen Uredbe 537/2014/EU (ne obvešča pristojnih organov);

-        krši 15. člen Uredbe 537/2014/EU (ne hrani dokumentov vsaj pet let po njihovi pripravi);

-        krši sedmi odstavek 17. člena Uredbe 537/2014/EU (kršitev pravil o rotaciji ključnega revizijskega partnerja in osebja);

-        krši 18. člen Uredbe 537/2014/EU (ne pripravi dokumenta o primopredaji);

-        Agenciji ne da na voljo zahtevane dokumentacije, ovira izvedbo nadzora ali drugače krši 37. člen tega zakona;

-        ne pripravi in ne vodi revizijske dokumentacije (tretji odstavek 39. člena);

-        ne hrani revizijske dokumentacije do izteka predpisanega obdobja (četrti in šesti odstavek 39. člena);

-        pogodba o revidiranju ni sklenjena v pisni obliki in nima predpisanih sestavin (drugi in tretji odstavek 47. člena);

-        ne obvesti Agencije o okoliščinah iz tretjega odstavka 62. člena tega zakona;

-        pravočasno ne poravnava nadomestila za opravljanje nadzorne funkcije (75. člen);

-        ne poroča Agenciji v skladu s 77., 78. in 159. členom tega zakona.

(2)Z globo od 2.500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba, ki ni pooblaščeni revizor iz prvega odstavka 164. člena tega zakona, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeni revizor, ki je sestavil in podpisal poročilo o revidiranju, če:

-        samostojno opravlja storitve revidiranja (prvi odstavek 5. člena);

-        storitve revidiranja opravlja v imenu družbe, ki ni revizijska družba, ali v imenu revizijske družbe, v kateri ni zaposlen skladno s tem zakonom (drugi odstavek 5. člena);

-        krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (38. člen);

-        opusti ali v nezadostnem obsegu opravi revizijske postopke na pomembnem področju revidiranja (39. člen);

-        sestavi poročilo o revidiranju, katerega vsebina je v nasprotju z 40. členom tega zakona;

-        ne spoštuje pravil o rotaciji ključnega revizijskega partnerja (tretji odstavek 45. člena);

-        krši prepoved revidiranja (45. člen);

-        krši prepoved zaposlitve ali članstva pri naročniku revizije (46. člen);

-        ne poroča revizijski družbi in Agenciji v skladu z 52. in 159. členom tega zakona;

-        pripravi pomanjkljivo ali zavajajoče mnenje o računovodskih izkazih, ki so bili predmet revidiranja (šesta alineja prvega odstavka 84. člena).

(2)Z globo od 2.500 do 25.000 eurov se za prekršek iz dvanajste alineje prejšnjega odstavka kaznuje tudi revizijska družba, v imenu katere je pooblaščeni revizor pripravil mnenje o računovodskih izkazih, z globo od 2.500 do 10.000 eurov pa odgovorna oseba revizijske družbe, ki ni pooblaščeni revizor iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 2.100 do 6.300 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeni ocenjevalec:

-        če opusti oziroma v nezadostnem obsegu opravi ocenjevalske postopke na pomembnem področju ocenjevanja vrednosti (99. člen),

-        če krši druga pravila ocenjevanja vrednosti in je zaradi te kršitve mnenje o ocenjeni vrednosti oziroma obrazložitev tega mnenja napačna oziroma zavajajoča (99. člen),

-        če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (91. člen).

(2)Z globo od 1.100 do 3.200 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeni ocenjevalec, če ne poroča Inštitutu v skladu s 96. in 159. členom tega zakona.

(1)Z globo od 1.500 do 25.000 eurov se za prekršek kaznuje naročnik storitve revidiranja, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

-        pri opravljanju revidiranja poslovodstvo revizijski družbi posreduje neresnično izjavo, da je revizijski družbi zagotovilo vse ustrezne informacije in dostop do njih, kot je dogovorjeno po pogojih revizijskega posla, posla dajanja zagotovil in posla opravljanja dogovorjenih postopkov, ali neresnično izjavo, da so bili vsi posli knjiženi in so izkazani v računovodskih izkazih (36. člen);

-        poslovodstvo naročnika revidiranja ne zagotovi pogojev za opravljanje revidiranja iz prvega in drugega odstavka 37. člena tega zakona;

-        brez utemeljenega razloga razreši revizijsko družbo ali ne obvesti Agencije o razrešitvi (tretji odstavek 37. člena);

-        s pogodbo, statutom, sklepom organa opravljanja ali drugače krši prepoved omejevanja izbire revizijske družbe (četrti odstavek 37. člena);

-        poslovodstvo revidirane pravne osebe ne zagotovi javne objave popravljenega revizorjevega poročila (peti odstavek 37. člena);

-        v nasprotju s tem zakonom zaposli ali imenuje pooblaščene revizorje ali ostale zaposlene v revizijski družbi (46. člen);

-        pogodba o revidiranju ni sklenjena v pisni obliki in nima predpisanih sestavin (drugi odstavek 47. člena).

(2)Z globo od 1.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba naročnika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Za prekrška iz prve in pete alineje prvega odstavka tega člena se z globo od 1.500 do 25.000 eurov kaznuje pravna oseba, zavezana k obvezni reviziji, ki sama ni naročnica storitev revidiranja, ki se opravljajo pri njej na podlagi naročila tretje osebe, kadar sama pogodbeno ali dejansko soglaša, da se te storitve opravljajo pri njej.

(1)Z globo od 5.000 do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje oseba, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

-        opravlja storitve revidiranja, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobil dovoljenje Agencije (5. člen);

-        zavajajoče ali naslanjajoče oglašuje svoje storitve kot revizijske storitve (5. člen);

-        poskuša ugotavljati identiteto prijavitelja iz 74.c člena tega zakona.

(2)Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 1.500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja storitve revidiranja (5. člen).

Postopek o prekršku iz 162., 163., 164., 165., 166. in 166.a člena tega zakona ni dopusten, če preteče pet let od dneva, ko je bil prekršek storjen, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kot ga zahteva ta zakon za zastaranje postopka o prekršku.

(1)Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in izreka globe po tem zakonu, je Agencija.

(2)Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Agencije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

(3)Agencija lahko v hitrem postopku izreče globo za prekršek v kateri koli višini v razponu, kot je določena v tem zakonu, ob smiselni uporabi četrtega odstavka 80. člena tega zakona.

(1)Slovenski inštitut za revizijo, ustanovljen na podlagi Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93), nadaljuje z delom kot Inštitut po tem zakonu.

(2)Inštitut uskladi svoj statut, podzakonske predpise in druge splošne akte s tem zakonom v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve.

(3)Člani organov Inštituta nadaljujejo z opravljanjem funkcij do izteka mandata.

(1)Revizijske družbe, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisane v register družb pri Inštitutu v skladu s 132. členom Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01 – v nadaljnjem besedilu: Zakon o revidiranju), nadaljujejo s poslovanjem kot revizijske družbe po tem zakonu.

(2)Revizijske družbe iz prvega odstavka tega člena morajo svojo organizacijo in poslovanje uskladiti s tem zakonom v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve.

(3)Revizijske družbe morajo Inštitutu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona predložiti poročilo o uskladitvah iz drugega odstavka tega člena. Revizijske družbe morajo priložiti poročilu listine iz 69. člena, samostojni revizorji pa listine iz 71. člena tega zakona.

(4)Če iz poročila iz tretjega odstavka tega člena in poročilu priloženih dokazov izhaja, da se revizijska družba ni uskladila z določbami tega zakona, ji Inštitut odvzame dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja.

Dovoljenje za opravljanje nalog, ki ga imajo pooblaščeni revizorji na podlagi Zakona o revidiranju na dan uveljavitve tega zakona, velja do prenehanja veljavnosti omenjenega dovoljenja.

Dovoljenje za opravljanje nalog, ki ga imajo pooblaščeni ocenjevalci na podlagi Zakona o revidiranju na dan uveljavitve tega zakona, velja do prenehanja veljavnosti omenjenega dovoljenja.

(1)Osebe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona potrdilo o strokovnih znanjih za opravljanje nalog revizorja po Zakonu o revidiranju oziroma so pridobili potrdilo o pridobitvi strokovnega naziva revizor po Zakonu o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93), pridobijo na dan uveljavitve zakona strokovni naziv revizor.

(2)Inštitut vodi register revizorjev v okviru registra oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje Inštitut.

(3)Osebe, ki so vpisane v izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog revizorja na podlagi Zakona o revidiranju, lahko zaključijo izobraževanje in pridobijo strokovni naziv revizor v štirih letih od uveljavitve tega zakona po določbah Pravilnika o pridobitvi strokovnih znanj za opravljanje nalog revizorja in pooblaščenega revizorja, sprejetega na podlagi Zakona o revidiranju.

(1)Ministrstvo za finance objavi razpis za imenovanje direktorja v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(2)Ministrstvo za finance v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona pozove inštitucije iz 25. člena tega zakona, da predlagajo v imenovanje člane strokovnega sveta.

(3)V 60 dneh po imenovanju mora Agencija sprejeti poslovnik.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01).

(2)Zadružna zveza iz drugega odstavka 4. člena Zakona o revidiranju lahko opravlja storitve revidiranja zadrug po tem zakonu največ 12 mesecev po njegovi uveljavitvi.

(1)Določbe devetega poglavja tega zakona se začnejo uporabljati 29. junija 2009.

(2)Določbe 47. člena tega zakona se začno uporabljati za revidiranje računovodskih izkazov za obdobje, ki se začne 1. januarja 2008.

(3)Sedemletno obdobje iz prve alineje drugega odstavka 45. člena tega zakona začne teči od prvega imenovanja revizijske družbe po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.